554 KB44 KB550 KB45 KB198920252021Šamić, DinaZagora, Nerminaštevilka:2letnik:32str. 43-55, 111-123ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2021-32-02-04DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2021-32-02-04COBISSID:94513411URN:URN:NBN:SI:doc-QEI8GGC6enslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivgeoprostorski podatkigeospatial databasesjavni prostormestni prostorpodatkovne zbirkeSarajevostrategic planningstrateško planiranjeurban public spacesPravica do javnih mestnih prostorov v Sarajevu| everybody’s, somebody’s, anybody’s, or nobody’s spaces?| prostori, ki pripadajo vsem, nekaterim, komur koli ali nikomur?| The right to urban public spaces in Sarajevo|Multiple socio-political and economic factors have gradually led to widespread neglect, decline, misuse, and loss of public spaces in Sarajevo. The clash between private and public interests has left physical traces in the city, recalling the importance of Lefebvre’s notion of the right to the city. In the context of the contemporary urban development of Sarajevo, this is translated into the right to shape, use, recycle, and reactivate the city’s neglected shared spaces. As implied by the title of this article, the key question addressed is to whom public space really belongs. This research proceeds from the identification of the key issues of degradation of public spaces, followed by the valorization of mainstream planning approaches and occasional bottom-up initiatives. It is argued that one of the key origins of the problem lies in dispersal and the lack of pertinent geospatial data on public spaces, as well as in the dissonance between all the relevant stakeholders. This article establishes a methodology for introducing a comprehensive, open, and interactive geospatial database as a platform for strategic planning, design, development, and maintenance of urban public spacesRazni družbenopolitični in gospodarski dejavniki so postopno povzročili obsežno zanemarjanje, propadanje, zlorabo in izgubo javnih prostorov v Sarajevu. Navzkrižje zasebnih in javnih interesov je na mestu pustilo dejanske sledi in v takih okoliščinah se zdi Lefebvrov koncept pravice do mesta še toliko pomembnejši. Z vidika sodobnega urbanega razvoja Sarajeva se navedena pravica nanaša na pravico do oblikovanja, uporabe, ponovne uporabe in ponovne aktivacije zanemarjenih skupnih prostorov v mestu. Kot je razvidno že iz naslova članka, je ključno vprašanje, s katerim se avtorici ukvarjata, komu javni prostor sploh pripada. V raziskavi najprej določita ključne težave, povezane s propadanjem javnih prostorov, nato pa ovrednotita prevladujoče načrtovalske pristope in občasne pobude od spodaj navzgor. Predpostavljata, da so razpršenost in pomanjkanje ustreznih geoprostorskih podatkov o javnih prostorih ter nesoglasja med glavnimi deležniki med ključnimi vzroki proučevanega problema. Predstavili sta tudi metodologijo za uvedbo obsežne, prosto dostopne interaktivne geoprostorske podatkovne zbirke kot platforme za strateško načrtovanje, oblikovanje, razvoj in vzdrževanje javnih mestnih prostorovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije