309 KB0 KB195520252021Sevšek Šramel, Špelaštevilka:1letnik:66str. 31-42, 135-136ISSN:0021-6933COBISSID_HOST:65184515URN:URN:NBN:SI:doc-QYRZALHCslSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvoAškerc, AntonBelgradeBeogradGregorič, MaricaKnific, IvanLavtižar, Josipperiodicalsrevijalni tiskSlavic identityslovansko vprašanjeSlovenian literatureSlovenian travelogueSlovenian travelogue authorsslovenska književnostslovenski potopiscislovenski potopisiStiasny, LjudevitPotopisni žanri na prelomu 19. in 20. stoletja v slovenskem revijalnem tisku| slovenski pogled na "srbski Pariz"|The genre of the travelogue in Slovenian literature at the end of nineteenth and the beginning of the twentieth century becomes modified aesthetically and ideologically. Travelogues were popular reading, published mainly in periodicals, but also in book form as travel diaries. A shift from facts and description in travelogues towards belles-lettres leads to a distinction between journal travel writing and fiction (the travelogue novel). Slovenian writers relate their journeys to the Balkans and to the Slavic idea, emphasising cultural and linguistic closeness. The differences in ethnic and religious denominations become a source of stereotypes that are seldom overcome. In Slovenian travelogues, Belgrade does not represent a final destination, but is merely a stop-off during travels to the Balkans or the Orient. The paper mainly discusses Anton Aškerc's travelogue Izlet v Carigrad (A Trip to Istanbul, 1893) as well as the work of four other authors: L. Stiasny, Ivan Knific, Josip Lavtižar and Marica GregoričPotopisni žanr se v začetku dvajsetega stoletja modificira v estetskem in ideološkem smislu. Poleg revijalnih objav izhajajo v vedno večjem številu tudi knjižne izdaje, moškim avtorjem se pridružujejo ženske avtorice potopisov. Obenem prepoznavamo tudi premik od izrazito faktografskega, opisnega potopisa v bolj literarizirano obliko, denimo v žanru potopisna črtica. Upodobitve potovanja na Balkan pri slovenskih avtorjih v tem obdobju povezuje ideja slovanstva, ki izpostavlja kulturno in predvsem jezikovno bližino. Odnos do etnične in konfesionalne drugačnosti je v potopisih vir stereotopinega vrednotenja, ki je presežen samo na nekaterih mestih. Mesto Beograd v slovenskem potopisju ne predstavlja končne točke poti, temveč vmesno postajo na potovanju po Balkanu. V prispevku so poleg Aškerčevega potopisa Izlet v Carigrad (1893) obravnavani še potopisi Ljudevita Stiasnyja, Ivana Knifica, Josipa Lavtižarja in Marice GregoričTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije