2279 KB124 KB199420252020Studen, Andrejštevilka:2letnik:27str. 25-56ISSN:1318-2498COBISSID_HOST:44413699URN:URN:NBN:SI:doc-R74VXMW3slZgodovinsko društvo CeljeZgodovina za vse1919kazenski spisikazensko pravokulturna zgodovinanasilje v družininastanek JugoslavijeOkrajno sodišče Konjicepomanjkanjeprepovedane praksePrva svetovna vojnarazpad Avstro OgrskeslovenizacijaSlovenske KonjiceO "ferdamanih babah in dedih"| odraz vsakdanjika v zapisih okrajnega sodišča Konjice v prevratni dobi|The article examines everyday life among the residents of Slovenske Konjice and the surrounding municipalities as reflected in the records of the Konjice Local Court after the end of the Dual Monarchy in 1918. During the transition and transformation into a new Yugoslav state, the area of Slovenske Konjice witnessed major change. Having bid farewell to the "decaying Austria", imposing mass manifestations were organized. Slovenian replaced German as the official language. The introductory part presents in detail how the processes of Slovenization and de-Austrization developed. The over-turn affected the operations of the Konjice Local Court, which now operated in Slovenian instead of German. Well-preserved records about numerous minor criminal offences comprise a mosaic of brief stories portraying an authentic picture of illegal practices among the local population. These stories reflect the most trivial and even banal situations and aspects of everyday life after the war. Based on these, the study aims to show how the routine and the everyday life of the common person was affected by the Great War, shortages and supply probleme at the tirne. The article concludes that the war and the post-war crisis created a special atmosphere, in a way triggering several illegal and unwanted acts, including criminal offencesŠtudija primera obravnava vsakdanjik prebivalcev Slovenskih Konjic in okoliških podeželskih občin v luči dokumentov okrajnega sodišča Konjice neposredno po razpadu dvojne monarhije leta 1918. Čas tranzicije in transformacije v novo jugoslovansko državo je tudi na Konjiškem prinesel številne spremembe. Po slovesu od %trhle Avstrije% so tudi tu priredili veličastne narodne manifestacije. Odslej je bila namesto nemščine uradni jezik slovenščina, po prevratu 1918 pa sta tudi na Konjiškem potekala pospešena procesa slovenizacije in deavstrizacije, ki sta detajlno prikazana v uvodu. Prelom je prinesel tudi transformacijo uradovanja okrajnega sodišča Konjice, ki je namesto v nemščini odslej uradovalo v slovenščini. Dobro ohranjeni zapisi o številnih lažjih kazenskih prestopkih in drobnih prekrških sestavljajo mozaik kratkih zgodb, ki verodostojno slikajo prepovedane prakse podeželanov Konjiškega. V teh zgodbah se odražajo najbolj trivialne in celo banalne situacije in plati vsakdanjega življenja navadnih ljudi po končani vojni. Študija skuša preko njih pokazati, kako je na že ustaljene prakse in dogodke vsakdanjega življenja %malega človeka% vplivala vélika vojna in krizni čas pomanjkanja in težav z oskrbo po njenem koncu. Študija ugotavlja, da sta vojna in povojna kriza ustvarjali posebno atmosfero in predstavljali nekakšen sprožilec, ki je v danih okoliščinah lahko botroval celi vrsti z zakonom prepovedanih in nezaželenih dejanj, torej celi vrsti prestopkov in prekrškovTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo Celje