54 KB154 KB49 KB55 KB155 KB50 KB198920252010Sendi, Richard10 strani / 10 straništevilka:2letnik:21str. 27-36, 96-105ISSN:0353-6483COBISSID:2388163URN:URN:NBN:SI:doc-RAGYG6GGenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivceneekonomska krizakreditiranjenepremičnineponudbapromet z nepremičninamiprovpraševanjeSloveniaSlovenijastanovanjastanovanjski trgstanovanjsko gospodarstvoMehurček ali kreditni krč| Housing bubble burst or credit crunch effect?| kaj se dogaja na slovenskem stanovanjskem trgu?| Slovenia's housing market|As defined by the Investment Dictionary, housing bubbles usually start with an increase in demand in the face of limited supply, which takes a relatively long period of time to replenish and increase. At some point, however, demand decreases or stagnates at the same time supply increases, resulting in a sharpdrop in prices known as a bubble burst. During the last two decades, the Slovenian housing market has been characterised by a very high housing demand under circumstances of a limited supply, which may primarily be attributed to the effects of the housing reforms introduced in the early 1990s. As is always the case in such situations, speculators seeking huge quick profits drove house prices to unsustainable levels relative to average incomes. Like in many countries throughout the world, the situation has recently changed. Statistical records show a slight decline in the growth of house prices and there are signs of stagnation in housing demand. These developments have prompted various (contrasting) viewpoints among housing experts. Some are convinced that the bubble has finally burst because house prices had reached the highest possible levels that buyers were willing to pay. On the other hand, others argue that house prices would have continued to grow had the credit crunch not occurred, which resulted in the reduced availability of mortgages and therefore depressed demand. These two viewpoints represent the main hypotheses of this discussion. This paper reviews the housing market circumstances over the last two decades and identifies facts that may substantiate or disprove these hypothesesStanovanjski mehurček se po definiciji investicijskega slovarja začne ustvarjati s povečanim povpraševanjem po stanovanjih, medtem ko ostaja ponudba stanovanj na trgu omejena ter se zelo počasi dopolnjuje in povečuje. Ko pa se ponudba stanovanj poveča, pride do stagnacije ali celo do znižanja povpraševanja, kar povzroči strm padec cen stanovanj. Ta pojav se strokovno imenuje počenje stanovanjskega mehurčka. Za slovenski stanovanjski trg sta v zadnjih dveh desetletjih značilni visoka stopnja povpraševanja in zelo omejena ponudba stanovanj, ki sta neposredni posledici stanovanjskih reform, ki so bile uvedene v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. V takih razmerah so špekulativni investitorji v iskanju maksimalnih in hitrih dobičkov povzročili nenehno rast cen stanovanj tako, da so te kmalu dosegle nevzdržne višine v razmerju do povprečnih dohodkov državljanov. Kot v številnih drugih državah po svetu se je tudi v Sloveniji stanje na stanovanjskem trgu spremenilo šele v zadnjem času. Iz statističnih podatkov je razvidna upočasnjena rast oziroma celo rahlo znižanje stanovanjskih cen in opaziti je mogoče, da je prišlo tudi do stagnacije povpraševanja. Ti dogodki so v strokovnih krogih sprožili različna stališča glede nastalega stanja na stanovanjskem trgu. Nekateri so prepričani, da je končno počil stanovanjski mehurček, ker naj bi cene stanovanj dosegle najvišjo mogočo vrednost, ki so jo potrošniki pripravljeni plačati. Na drugi strani so tisti, ki trdijo, da bi cene stanovanj še vedno rastle, če ne bi prišlo do kreditnega krča, ki je povzročil težji dostop do stanovanjskih kreditov in s tem upad povpraševanja. Ti stališči sta glavni hipotezi prispevka. Na podlagi pregleda najpomembnejših značilnostih stanovanjskega trga poskušamo v prispevku opredeliti dejavnike, ki so osnova za odločanje za eno ali drugo hipotezo oziroma proti eni ali drugiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije