19 KB68 KB18 KB192920262012Černelč, PeterPretnar, JožaSever, MatjažZver, Samoletnik:81str. II-138-II-142številka:suppl.ISSN:1318-0347COBISSID:696748URN:URN:NBN:SI:doc-RRYN8EQ1slSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikhematologijamobilizacijamobilizationplerixaforpoor mobilizerspresaditev krvotvornih matičnih celicstem cell transplanttherapyzdravljenjeMobilizacija krvotvornih matičnih celic s plerixaforjem - prve izkušnje| Hematopoietic stem cell mobilization using plerixafor - single center experience at the University medical centre Ljubljana|Uvod: Presaditev krvotvornih matičnih celic (PKMC) je ustaljen način zdravljenja hematoloških bolezni. Mobilizacija krvotvornih matičnih celic (KMC) z uspešnim zbiranjem je predpogoj za zdravljenje. Z današnjimi načini neuspemo mobilizirati 5-30 % zdravih darovalcev in tudi več kot 60 % bolnikov z velikim tveganjem za neuspeh zbiranja. Dejavniki, ki vplivajo na zbiranje KMC, so infiltracija kostnega mozga z novotvorbo, predhodno zdravljenje z ionizirajočimi žarki, melfalanom, fludarabinom, lenalidomidom, intenzivnim zdravljenjem s citostatiki in visoka starost. V primerih neuspelega zbiranja ali velike verjetnosti za neuspeh uporabimo plerixafor (Mozobil), antagonist receptorja CXCR4. Uspešnost zbiranja znaša 70 % pri bolnikih, ki so prej neuspešno mobilizirali KMC. Metode: S pomočjo medicinske zbirke podatkov Hipokrat (List d.o.o.) smo retrospektivno pridobili podatke o bolnikih, ki smojih mobilizirali s plerixaforjem na KO za hematologijo, UKC Ljubljana. Na pridobljenih podatkih smo izvedli opisno statistiko. Rezultati: Od 2008 do novembra 2011 smo zdravili 16 bolnikov v starosti 57 let (21-71). Imeli so diseminiran plazmocitom (n = 13/81,3 %), limfoplazmocitni imunocitom (6,5 %), limfom plaščnih celic (6,3 %) in Burkittov limfom (6,3 %). Trije (18,8 %) bolniki so bili ob času mobilizacije v popolni remisiji, drugi pa so dosegli različne odgovore (zelo dober delen odgovor n = 4 (25,0 %), delen odgovor n = 6 (37,6 %), stabilna bolezen n = 2 (12,5 %), pri enem bolniku ni bilo podatka). Prejeli so predhodna zdravljenja: bortezomib n = 13 (81,3 %), obsevanje z ionizirajočimi žarki n = 7 (43,8 %), ciklofosfamid n = 5 (31,8 %),purinske analoge n = 3 (18,8 %), revlimid n = 3 (18,8 %), talidomid n = 1 (6,3 %). Deset (62,5 %) jih je imelo predhodni poskus mobilizacije, samo eden je zbral > 2 x 106/kg CD34+ KMC. Na dan dajanja plerixaforja je znašala mediana CD34+ KMC v krvi 8,7 x106/l (2,0-50,04), po dajanju plerixaforja 27,15x106/l (13,9-307,11). Deset (62,5 %) bolnikov je potrebovalo dva odmerka plerixaforja. Mediana zbranih CD34+ KMC je bila 2,34 x106/kg TT (0,98-6,73). Trije (18,8 %) bolniki niso mobilizirali. Zaključki: Plerixafor je novo zdravilo za mobilizacijo KMC pri bolnikih s predhodnim neuspešnim zbiranjem ali veliko napovedno verjetnostjo za neuspeh zbiranja. 13/16 (81 %) bolnikov je uspelo zbrati zadostno količino KMC za PKMCTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo