66 KB302 KB50 KB61 KB332 KB45 KB198920252009Juvančič, MatevžVerovšek, Špelaštevilka:111 strani / 10 straniletnik:20str. 43-52, 164-174ISSN:0353-6483COBISSID:2322371URN:URN:NBN:SI:doc-RXO7H108enslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivbivalno okoljecultural heritagekulturna dediščinakulturna pokrajinamladinanaravna dediščinasustainable developmenttrajnostni razvojPrepoznavanje prostorskih kvalitet med mladostniki| Identifying spatial values in the opinions of teenagers|This article presents the attitude towards cultural and natural spatial values in the population who have completed elementary schooling. Identifying spatial values can be considered a fundamental skill of the active population, which are necessary for the deliberate activities in the existential and functional environment of every individual. An insight into the potential investors' environmental value system is also useful for spatialdisciplines. The results presented represent the conceptualisation of spatial values in a sample population (N=188) taken from four elementary schools. In relation to other research, the principal recognition of spatial values by teenagers is assessed, together with the limited possibilities of this knowledge into their local living environment. Conclusions can be drawn about their deficient knowledge of the cause-and-effect in the relationship inindividual processes in both natural and constructed spaces. The reasons forsuch deficient knowledge on a local, living environment level are predominantly attributed to the influences of their domestic social environment. The superficial awareness of the values and aspects of space vulnerability also hints at the insufficient and incoherent teaching curriculum in the process of comprehensive education. Solutions might be foundin upgrading existing teaching methods and techniques. Furthermore, by carefully setting specific teaching goals the comments mentioned above could be synthesised into a more palpable, logical wholePrispevek obravnava odnos do kulturnih in naravnih kvalitet prostora pri populaciji, ki končuje osnovnošolsko izobraževanje. Prepoznavanje prostorskih vrednot lahko štejemo med tiste veščine aktivnega prebivalstva, ki so temeljne za premišljeno delovanje v bivalnem in funkcionalnem prostoru posameznika. Hkrati je za prostorske stroke koristen tudi vpogled v prostorski vrednostni sistem prihodnjih potencialnih investitorjev. Predstavljeni so rezultati raziskave o pojmovanju kvalitet prostora vzorčne populacije (N=188) štirih osnovnih šol. V povezavi z drugimi raziskavami s tega področja ugotavljamo načelno prepoznavanje kvalitet prostora s strani mladostnikov, vendar hkrati tudi omejeno zmožnost prenosa tega védenja v njihovo lokalno bivalno okolje. Sklepamo lahko o njihovem slabem poznavanju vzročno-posledičnih razmerij pri posameznih procesih v naravnem in oblikovanem prostoru. Vzrok za pomanjkljivo uresničevanje trajnostnega vedenja mladostnikov na ravni lokalnega bivalnega prostora pripisujemo predvsem vplivom domačega socialnega okolja. Iz površinskega zavedanja kvalitet in ranljivosti prostora (grajenega in naravnega) lahko sklepamo tudi o pomanjkljivih in nekoherentnih učnih vsebinah v procesu splošnega izobraževanja. Rešitve vidimo v dopolnjevanju učnih metod in tehnik ter premišljeno zastavljenih učnih ciljih, ki bi jih povezali v bolj življenjsko in logično celotoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije