32 KB87 KB31 KB192920262007Dajčman, Davorinštevilka:56 straniletnik:76str. 323-328ISSN:1318-0347COBISSID:2655551URN:URN:NBN:SI:doc-SCAE5JYVslSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikAutoimmune DiseasesAvtoimune bolezniavtoimunske boleznidiagnosisDiagnostikaEtiologijaetiologykronične bolezniKronični pankreatitisPancreatitis, ChronicpankreatitisSigns and Symptomstherapytrebušna slinavkavnetjaZdravljenjeZnaki in simptomiAvtoimuni pankreatitis| Autoimmune pancreatitis|Background. Autoimmune pancreatitis is a recently described type of pancreatitis of presumed autoimmune etiology. Autoimmune pancreatitis is often misdiagnosed as pancreatic cancer difficult, since their clinical presentations are often similar. The concept of autoimmune pancreatitis was first published in 1961. Since then, autoimmune pancreatitis has often been treated not as an independent clinical entity but rather as a manifestation of systemic disease. The overall prevalence and incidence of the disease have yet to be determined, but three series have reported the prevalence as between 5 and 6 % of all patients with chronic pancreatitis. Patient vary widely in age, but most are older than 50 years. Patients with autoimmune pancreatitis usually complain of the painless jaundice, mild abdominal pain and weight loss. There is no laboratory hallmark of the disease, even if cholestatic profiles of liver dysfunction with only mild elevation of amylase and lipase levels have been reported. Conclusions. Proposed diagnostic criteria contains: (1) radiologic imaging, diffuse enlargement of the pancreasand diffusely irregular narrowing of the main pancreatic duct, (2) laboratory data, elevated levels of serum gamma-globulin and/or IgG, specially IgG4, or the presence of autoantibodies and (3) histopathologic examination, fibrotic change with dense lymphoplasmacytic infiltration in the pancreas. For correct diagnosis of autoimmune pancreatitis, criterion 1 must be present with criterion 2 and/or 3. Autoimmune pancreatitis is frequently associated with rheumatoid arthritis, Sjogren's syndrome, inflammatory bowel disease, tubulointersticial nephritis, primary sclerosing cholangitis and idiopathic retroperitoneal fibrosis. Pancreatic biopsy using an endoscopic ultrasound-guided fine needle aspiration biopsy is the most important diagnostic method today. Treatment with corticosteroids leads to the and resolution of pancreatic inflamation, obstruction and pancreatic duct stricturesIzhodišča. Avtoimuni pankreatitis je redka oblika kroničnega vnetja trebušne slinavke. Ker je njegov potek podoben kroničnemu pankreatitisu brez zagonov akutnega vnetja, ga lahko zamenjamo z rakom trebušne slinavke. Prvič so ga opisali leta 1961, vendar ga že od takrat bolj pogosto opisujejo kot eno od sprememb širše sistemske bolezni in ne samostojno bolezen. Splošna prevalenca in incidenca nista poznani. V treh manjših raziskavah poročajo o 5- do 6-odstotni prevalenci avtoimunega pankreatitisa med bolniki s kroničnim vnetjem trebušne slinavke. Starost bolnikov je različna, a so večinoma starejši od 50 let. Za bolnike z avtoimunim pankreatitisom so značilni zlatenica, blage bolečine v trebuhu in hujšanje. Značilnih laboratorijskih sprememb ne poznamo, v serumu sta lahko prisotni zvečana aktivnost holestaznih jetrnih encimov ter blago zvečana aktivnost pankreatične amilaze in lipaze. Zaključki. Diagnostična priporočila vključujejo: (1) radiološke slikovne preiskave; značilne so povečanje celotne trebušne slinavke ter nepravilne in razpršene zožitve glavnega izvodila, (2) laboratorijske spremembe; vključujejo zvečano koncentracijo gama-globulinov in/ali IgG, še posebej IgG4, ali prisotnost avtoprotiteles in (3) patohistološki pregled; prisotna sta fibroza in limfocitna infiltracija trebušne slinavke. Za postavitev diagnoze so potrebne spremembe v prvi točki združene z drugo in/ali tretjo. Pri diagnosticiranju avtoimunega pankreatitisa je vse pomembnejša z endoskopskim ultrazvokom vodena igelna biopsija trebušne slinavke. Avtoimuni pankreatitis lahko odkrijemo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, Sjoegrenovim sindromom, kronično vnetno črevesno boleznijo, tubulointersticijskim nefritisom, primarnim sklerozantnim holangitisom in idiopatsko retroperitonealno fibrozo. Zdravljenje s kortikosteroidi zmanjša vnetje v trebušni slinavki, odpravlja zaporno zlatenico in zožitve glavnega izvodila trebušne slinavkeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo