902 KB39 KB195520252013Kerndl, Milenaštevilka:3letnik:58str. 59-74, 100ISSN:0021-6933COBISSID:53431650URN:URN:NBN:SI:doc-SPIR8DSCslSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvodidaktika književnostiknjiževnodidaktična kompetenca učiteljanotranja učna diferenciacijanotranja učna individualizacijaosnovna šolaprimary schoolrecepcijska zmožnostNotranja učna diferenciacija in individualizacija pri pouku književnosti v heterogenih učnih skupinah tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja|The article presents one part of research into the implementation of the principles of inner educational differentiation and individualisation in literature classes. The research was carried out in the 2011/12 school year amongst teachers in heterogeneous groups of the 3rd educational cycle. The key issue investigated was the capacity of Slovenian language teachers to recognise differences between pupils, i.e., their receptive abilities and the horizon of their expectations. In relation to this, a study was also made of the implementation of the principles of inner educational differentiation and individualisation in the treatment of literary texts, which aims to systematically develop the reception ability of the individual pupil. The described capacity should be a component of every teachers literary-didactic competence. The results of the research show that teachers do not feel sufficiently competent to discriminate successfully between pupils in terms of their abilities, and therefore desire additional training in this fieldV prispevku predstavljamo del raziskave o izvajanju načela notranje učne diferenciacije in individualizacije pri pouku književnosti, ki smo jo izvedli v šolskem letu 2011/12 med učitelji v heterogenih učnih skupinah tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Osrednji problem, ki smo ga proučevali, je usposobljenost učiteljev slovenščine za prepoznavanje razlik med učenci, in sicer njihove recepcijske zmožnosti in njihovega horizonta pričakovanj, ter v povezavi s tem izvajanje načela notranje učne diferenciacije in individualizacije pri obravnavi književnih besedil z namenom sistematičnega razvijanja recepcijske zmožnosti posameznega učenca. Opisana usposobljenost naj bi bila sestavina učiteljeve književnodidaktične kompetence. Rezultati raziskave kažejo, da se učitelji za prepoznavanje teh razlik med učenci ne čutijo dovolj usposobljeni in si v ta namen želijo dodatnih izobraževanjTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije