1587 KB61 KB199420262025Lazarević, Žarkoštevilka:2letnik:35str. 175-184DOI:10.19233/ASHS.2025.12ISSN:1408-5348COBISSID:271245827URN:URN:NBN:SI:doc-ST61K88Cen= Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteAnnales. Series historia et sociologiaekonomska politikakmetjeSlovenijasocializemsocialna politikasocialna varnostzgodovinaIntegration of peasants into the social security systems in socialist Slovenia|The present contribution examines the integration of peasants into the social security systems in the second half of the twentieth century. In the first part of the article, the historical context (ideological background, agricultural and social policies, structural changes) is presented, while the second part focuses on the long-term social position of agriculture and peasants. The third part examines the acute problems of agricultural poverty and systemic measures to improve the situation of the agricultural population, based on the example of health and pension insuranceIl presente contributo esamina l’integrazione dei contadini nei sistemi di sicurezza sociale nella seconda meta del XX secolo. Nella prima parte dell’articolo viene presentato il contesto storico (sfondo ideologico, po-litiche agricole e sociali, cambiamenti strutturali), mentre la seconda parte si concentra sulla posizione sociale assunta dall’agricoltura e dai contadini nel lungo periodo. La terza parte analizza i problemi acuti della poverta agricola e le misure sistemiche per migliorare la situazione della popolazione agricola, basandosi sull’esempio dell’assicurazione sanitaria e pensionisticaSocialne pravice so v socialistični Sloveniji izvirale iz delovnega razmerja. V kmetijstvu je bilo mišljeno, da bodo kmete s politiko pospešene industrializacije in podružabljanja kmetijstva postopno odpravili kot poseben družbeni sloj. Večinski del naj bi našel zaposlitev v nekmetijskih dejavnostih, drugi naj bi postali delavci v dr-žavnih (zadružnih) kmetijskih podjetjih. S tem bi pridobili tudi pravico do socialnih storitev. V primeru zasebnih kmetov je prišlo do odstopanja od tega načela. Oblast jih je sicer tolerirala, vendar jim ni lajšala položaja, saj ni regulirala njihovega socialnega zavarovanja. Zasebni kmetje so imeli tako dve možnosti za reševanje svojega socialnega položaja. Lahko so sodelovali s socialističnim (družbenim/zadružnim) kmetijskim sektorjem ali se zaposlili v drugih sektorjih. Tako so izpolnili pogoje za vstop v sheme socialnih zavarovanj. Ali pa so bili brez vsake oblike zavarovanja, če so vztrajali kot zasebni kmetje. V tej kategoriji so dolgoročno beležili naraščanje revščine, ki ni bila politično vzdržna. Zato so zasebne kmete vključili v zdravstveno zavarovanje leta 1960. Od sedemdesetih letih dalje je nato sledilo postopno vključevanje zasebnih kmetov v pokojninsko zavarovanje. Končno so v osemdesetih letih uredili še vprašanje porodniškega dopusta za kmečke ženske. Zasebni kmetje so tako postali statusno in po obsegu socialnih pravic izenačeni s prebivalstvom, ki je bilo redno zaposlenoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko