60 KB10742 KB55 KB195520251998Skubic, Darijaletnik:43številka:6str. 269-286ISSN:0021-6933COBISSID:6648674URN:URN:NBN:SI:doc-TH04F2MUslSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvobesedni redBreznik, AntonBreznik, Anton: Besedni red v govoruDijk, Teun A. vanDijk, Teun A. van: Text and contextskladnjaSloveneslovenščinasyntaxštudijetekstna lingvistikaPrimerjava razprave A. Breznika Besedni red v govoru (1908) s poglavjem Coherence v delu T. A. van Dijka Text and Context (1976)|Breznik se je z razčlenitvijo besednega reda dotaknil jezika v njegovi celoviti pojavnosti in površinsko podobo jezika glede na funkcije povezal z dejanskostjo (predmetnostjo) pa tudi z ustreznim razumevanjem te dejanskosti. Pri besednem redu je ločil neprosto (danes stalno) in prosto stavo. V razpravigovorimo o drugi, torej prosti stavi, v okviru katere je stavek tisti,ki določa besedam obliko in hkrati temeljna prvina višje besedilne enote- govornega odstavka. Prosta stava besed se po Brezniku veže na vsakokratni pomen stavka, ki je člen govornega odstavka. Breznikov pojem govornega ostavka kot (višje) besedilne enote z referenčnim pomenom je primerljiv s stavčnopovedno sekvenco pri van Dijku. Referenčna vloga jezika je torej tista, ki prek pomenske podstave (propozicije) - povezuje jezikovni izraz z vsakokratnim svetom, ki je predmet ubesedovanja. V članku želimo poudariti, da se je Breznik s tem približal sodobni besediloslovni teoriji van Dijka, ki določa referenčni pomen kot posledico razmerja (reference) med jezikovnim izrazom (prek propozicije) in predmetnostjo (dejanskostjo)TEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia