191 KB62 KB201320262025Vavken, Lukaletnik:51številka:8str. 1439-1460ISSN:0353-6521COBISSID_HOST:262868739URN:URN:NBN:SI:doc-TPXPRJ5HslGospodarski vestnikInštitut za delo pri Pravni fakultetiZveza Društev pravnikov v gospodarstvu SlovenijePodjetje in deloKritični pogled na prepoved poznega navajanja dejstev ter predlaganja dokazov v prekrškovnem postopku|The article analyses the question of the adequacy of regulation of evidentiary preclusion in misdemeanour proceedings. The main purpose of the preclusion is to speed up, concentrate and rationalise the procedure and to ensure the right of the procedural participant to a decision within a reasonable time. The legitimacy of this objective cannot be denied. However, it is only so long as it does not disproportionately interfere with the right to be heard and the principle of substantive truth. This applies in particular to criminal proceedings. The central finding of the article is that preclusion in misdemeanour proceedings is regulated disproportionately strictly at the statutory level and not adapted to the punitive nature of these proceedings. Such a legal regulation results in a number of problems that arise in the practice of the authorities responsible for misdemeanour offences and courts when applying this institute. Finally, the author takes the view that the constitutionally consistent interpretation of the statutory provisions on preclusion cannot be left to the interpretation of the courts indefinitely, but that the legislature should intervene in this areaPrispevek analizira vprašanje ustreznosti ureditve dokazne prekluzije v prekrškovnem postopku. Temeljni namen prekluzije so pospešitev, koncentracija in racionalizacija postopka ter zagotovitev pravice procesnega udeleženca do odločanja v razumnem roku. Temu cilju ni mogoče odrekati legitimnosti. Vendar le do tedaj, dokler nesorazmerno ne poseže v pravico do izjave in načelo materialne resnice. To še zlasti velja za kaznovalne postopke. Osrednja ugotovitev prispevka je, da je prekluzija v hitrem prekrškovnem postopku na zakonski ravni urejena nesorazmerno strogo in neprilagojeno kaznovalni naravi prekrškovnega postopka. Takšna zakonska ureditev povzroči številne težave v praksi prekrškovnih organov in sodišč pri uporabi tega instituta. Avtor na koncu zavzame stališče, da ustavnoskladne razlage zakonskih določb o prekluziji ne moremo v nedogled prepuščati razlagi sodišč, temveč je na tem področju potrebna zakonodajalčeva intervencijaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia