143 KB32 KB192920262014Koroušić-Seljak, BarbaraRotovnik-Kozjek, Nadaštevilka:3letnik:83str. 232-239ISSN:1318-0347COBISSID:1757563URN:URN:NBN:SI:doc-UE9KGOWFenSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikbolnikicancer patientsintestinal failureodpoved prebaviloncologyonkologijaparenteral nutritionparenteralna prehranaAdult cancer patients on home parenteral nutrition in Slovenia| analiza podatkov Enote za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani, v obdobju 2008-2012| data analysis by the Clinical Nutrition Unit of the Institute of Oncology in Ljubljana, in the period 2008-2012| Parenteralna prehrana na domu pri odraslih bolnikih z rakom v Sloveniji|Parenteralna prehrana na domu (angl. home parenteral nutrition, HPN) je vrsta obravnave odpovedi prebavil. V Sloveniji jo pri odraslih bolnikih sistematsko izvajamo od leta 2008 v Enoti za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani. Namen članka je analizirati slovenske podatke o HPN pri bolnikih z rakom v štiriletnem obdobju od 2008 do 2012. Bolniki in metode: V Sloveniji je bilo v sistem parenteralne prehrane na domu v obdobju od 2008 do 2012 vključenih 53 bolnikov, ki so imeli ali so bili na zdravljenju zaradi raka, od tega je bilo 19 moških in 34 žensk. Rezultati: Povprečna starost bolnikov ob vključitvi v sistem HPN je bila 53 let. Bolniki z rakom so predstavljali 74,6 % bolnikov na HPN, ki jih vodimo v Enoti za klinično prehrano. 44 bolnikov je imelo napredovano obliko raka, pri 9 bolnikih ponovitve rakaste bolezni v času opazovanja ni bilo. Med bolniki z napredovano rakavo boleznijo so bili najpogosteje zastopani tumorji prebavil (15 bolnikov z rakom želodca in požiralnika, 11 bolnikov z rakom debelega črevesa in danke) in tumorji rodil (10 bolnic). Pri teh bolnikih je bil najpogostejši vzrok za uvedbo HPN maligna obstrukcija prebavil (77 %). 37 bolnikov z napredovano obliko raka je v opazovanem obdobju umrlo. Mediana preživetja vseh bolnikov z napredovanim rakom je bila 8 mesecev (95%% CI, 3,61 do 12,39 mesecev). Med njimi se je 27 bolnikov med HPN zdravilo s kemoterapijo, radioterapijo ali so bili operirani. Mediana preživetja za te bolnike je bila 11 mesecev (95%% CI, 3,72 do 18,28 mesecev) in za bolnike brez specifične onkološke terapije 2 meseca (95%% CI, 1,26 do 2,74 mesecev). Bolniki, ki so prejemali onkološko terapijo, so imeli značilno daljši čas preživetja (p%<%0,001). Večina bolnikov (90 %) je imela ves čas HPN vsak dan, to je sedem infuzij na teden. Pri tem je 28 bolnikov (52 %) imelo zaplet z venskim dostopom, najpogostejši vzrok zapleta pa je bila okužba (30 %), ki ni skrajšala preživetja teh bolnikov (p%=%0,44). Ugotovili smo, da število zapletov ni vplivalo na preživetje opazovanih bolnikov. Zaključek: Rezultati naše retrospektivne raziskave so prva analiza slovenskih podatkov o bolnikih z rakom, ki prejemajo HPN zaradi odpovedi prebavil. Mediano preživetje bolnikov je primerljivo z evropskimi podatki, kar neposredno pokaže, da so vključitvena merila za bolnike z rakom v sistem parenteralne prehrane na domu v Sloveniji primerna in da je izvajanje parenteralne prehrane na domu kakovostno. Prav tako uvedba HPN omogoča nadaljevanje specifičnega zdravljenja in značilno podaljša preživetje te skupine bolnikov z neozdravljivim rakom. Rezulti retrospektivne analiza so hkrati tudi izhodišče za nadaljnji razvoj dejavnosti HPN pri bolnikih z rakom v Sloveniji in tudi za razvoj dejavnosti nadomestnega zdravljenja odpovedi prebavil pri vseh bolnikih, ki to potrebujejoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo