56 KB2148 KB518 KB2024Jenič, Barbara Pia1 spletni virDOI:10.32320/978-961-270-359-2COBISSID:215343619ISBN:978-961-270-359-2URN:URN:NBN:SI:doc-UFCU05MNslPedagoški inštitutknjigečutigledališčeGledališka igraGledališke uprizoritveigraigralske metodeIgralske tehnikeinteraktivnostizkušnjaMetodeparticipativnostpercepcijasenzorialni jeziksenzorialno gledališčeSenzorialni jezik| organska potopitev v dogajanje| znanstvena monografija| scientific monograph|Za senzorialni jezik je značilen svojstven pristop do občinstva – senzibilen, čuječ in buden. Interakcija z njim je vzpodbujena organsko, spontano, obiskovalca ne izpostavlja pred drugimi. Oblikoval se je vse od prvih raziskovalnih Vargasovih skupin v Kolumbiji, se nadgrajeval na vsakem gostovanju v Evropi ali na drugih celinah in se nenehno izboljševal. Preizkušali so ga v različnih kulturnih, geografskih okoljih in v sodelovanju s številnimi sodelavci po vsem svetu. Metoda, ki se že četrto desetletje razvija neinstitucionalno, vključuje celosten pristop do gledalcev, prav tako koncept varnosti občinstva in izvajalcev. Drugi načini uprizoritev (odrske, ulične, ambientalne) si prizadevajo vzpostaviti stik z gledalci oziroma obiskovalci in se vedno znova srečujejo z vprašanjem »kako«, senzorialni jezik pa to že desetletja počne na svoj način, tiho in umirjeno, z vsako uprizoritvijo vse bolje. Načelo komunikacije in organizacije občinstva je uporabno za gledališke, muzejske in galerijske koncepte, saj gre večinoma (ne pa izključno) za individualen obisk ali majhne skupine ljudi, ki se jim posveča na različnih prizoriščih znotraj scenske postavitve. Zato bi lahko bil/je primeren tudi za veččutna vodenja po muzejih in galerijahTEXTknjigebooksSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of Slovenia