49 KB211 KB48 KB200620202011Hrženjak, Majdaletnik:22številka:3/4str. 131-147, 206-207ISSN:1581-6036COBISSID:2282839URN:URN:NBN:SI:doc-UOTGHGEBslSlovensko društvo raziskovalcev šolskega poljaŠolsko poljeeducationgenderintersectionaliintersekcionalnostpeer violencerazlike med spolomaspolstructural inequalitiesstrukturne neenakostivrstniško nasiljevzgoja in izobraževanjeVrstniško nasilje v perspektivi dominantnih konstrukcij ženskosti in moškosti ter sovpadanja strukturnih neenakosti|Engendering as a continuous process of subjectivization and socialization disciplines human beings according to "gender-appropriate" norms. The more hegemonic and dominant specific constructions of femininities and masculinities are, the stronger is their pressure to shape "gender-appropriate" behaviors, reactions, attitudes, and so on. School-age children are in the process of identity negotiations and confl icts, and they are particularly sensitive and vulnerable to the oppressive influences of dominant constructions of femininities and masculinities. This article uses the concept of "dominant masculinities and femininities" to argue that gender as a social category can be a basis for developing violent behavior patterns among youth. The introduction of the concept of intersectionality demonstrates how structural inequalities based on ethnicity and class can influence the violent performance of gender. Empirical evidence illustrating these theoretical points of departure are taken from the Stamina international research project, which included thirty-eight semi-structured interviews with thirteen- to fourteenyear- old children about their experiences and reflections of school, family, leisure time, intimate relations, constructions of gender, and violenceOspoljenje kot nenehno potekajoč proces subjektivacije in socializacije disciplinira človeško bitje v skladu s spolu "primernimi" družbenimi normami. Bolj kot so specifi čne konstrukcije ženskosti in moškosti hegemone ter dominantne, večji je njihov pritisk na oblikovanje posameznemu spolu "primernih" v edenj, reakcij, odnosov, stališč ipd. Mladostniki in mladostniceso v procesih vrstniških identitetnih pogajanj in konfliktov še posebej dovzetni za vplive dominantnih konstrukcij moškosti in ženskosti. V članku z uporabo koncepta "dominantnih konstrukcij moškosti in ženskosti" utemeljujemo tezo, da je družbena kategorija spola lahko temeljni dejavnik oblikovanja nasilnega vzorca vedenja pri mladostnikih in mladostnicah. Z vpeljavo koncepta intersekcionalnosti pa pokažemo, kako strukturne neenakosti po družbenih kategorijah etničnosti in razreda lahko vplivajo na izvajanje spola v smeri nasilja. Empirični primeri, ki ilustrirajo našteta teoretska izhodišča, izhajajo iz mednarodnega projekta Stamina, v katerem smo se, med drugim, v polstrukturiranih intervjujih v različnih krajih v Sloveniji pogovarjali z 38 osmošolci o njihovem doživljanju šole, družine, prostega časa, intimnih odnosov, konstrukcijah spola in o nasiljuTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko društvo raziskovalcev šolskega polja