49 KB196 KB48 KB195520252005Paternu, Boris15 straništevilka:2letnik:50str. 63-77ISSN:0021-6933COBISSID:29789538URN:URN:NBN:SI:doc-UT1DJRI4slSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvofirst languagejezikovna zavestKovačič, Lojze, 1928-2004Lipuš, Florjan, 1937-materinščinaSloveneSlovene literatureslovenska književnostslovenščinaŠvigelj-Mérat, Brina, 1954-tuji jezikiPo sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski književnosti|Linguistic trauma is a frequent topics of contemporary Slovene literature. It is most notable when it concerns the question of a writer's personal choice between Slovene language and a foreign language. The linguistic distress of older writers, eho in their youth had to survive the linguistic genocide of Fascism and Nazism, is demostrated in the sign o great stress and trauma. At the time of democracy and globalisation, younger authors seem to demonstrate a phenomenon which is quite the opposite: opting freely for a foreign language, withdrawing from Slovene. In both cases of linguistic exposure, that of the genocide and that of globalisation, the writer's linguistic sense is exposed to depression and stress. Typical of this is that trauma caused by genocide can trigger off an increasing linguistic and stylistic creativity of the endangered language. This is illustrated through examples bythe writers Florjan Lipuš, Lojze Kovačič and Brina SvitJezikovna travma je pogostna tema sodobne slovenske književnosti. Najbolj opazno je zbrana okoli vprašanja pisateljeve osebne izbire med slovenskim in tujim jezikom. Pri starejših pisateljih, ki so v mladih letih šli skozi jezikovni genocid fašizma in nacizma, jezikovna prizadetost nosi znake skrajnih stresov in travm. Pri današnjih mlajših avtorjih, v času demokracije in globalizacije, pa gre za pojav, in sicer za svobodno izbiro tujega jezika in za izstop iz slovenskega. Toda v obeh primerih jezikovne izpostavljenosti, genocidnem in globalizacijskem, spremljajo pisateljevo jezikovno zavest depresije in stresi. Pri tem je značilno, da genocidne travme lahko sprožijo stopnjevano jezikovno in stilno kreativnost ogrožanega jezika. Ponazoritveni primeri so ob pisateljih: Florjanu Lipušu, Lojzetu Kovačiču in Brini SvitTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije