478 KB68 KB195520252025Smole, Veraštevilka:4letnik:70str. 123-161ISSN:0021-6933DOI:10.4312/jis.70.4.123-161COBISSID_HOST:265565699URN:URN:NBN:SI:doc-UTB0XVMBslZveza društev Slavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvobounded cliticsclitics formsdialectologydialektologijadolenjsko narečjeLower Carniolan dialectnaslonske oblikeonemitev samoglasnikovSlovene languageslovenščinaŠentrupertŠentrupert speechvezane naslonkevocal reductionvokalna redukcijavowel mutingGlagolske in zaimenske naslonke v reducirani obliki na primeru vzhodnodolenjskega šentruperskega govora|The paper deals with the merging into a consonant (or one syllable) of weakened verbal and pronominal clitics with other clitics in the clitic cluster, and their merging into new phonetic words with stressed words (e.g. Una-j t?rdila, de-jh je vidla, pa kuanc; Prav-cajt ga-muo šli pužjet; Ped k?dal,pa-vš dubu kej). Therefore, only clitics in new phonetic words are discussed, and these can also still be clitics. We have called them bounded clitics despite the fact that they are either still clitics or only one part of the clitics is stressed, while the other is stressed under word stress or sentence stress. The terms proclitics and enclitics are used here for the first and second parts of a bounded clitics. The formation of bounded clitics is possible in those dialects that have a high degree of weakening of short vowels in very different forms of occurrence, especially muteness, as these cause them. The Šentrupert dialect, which belongs to the Eastern Lower Carniolan subdialect of the Lower Carniolan dialect, was therefore chosen as the focal case, for which there is also sufficient appropriately written textual material availablePrispevek obravnava spajanje v soglasnik (ali en zlog) oslabelih glagolskih in zaimenskih naslonk z drugimi naslonkami v naslonskem nizu ali naglasnicami v nove fonetične besede (npr. Una-j t?rdila, de-jh je vidla, pa kuanc; Prav-cajt ga-muo šli pužjet; Ped k?dal, pa-vš dubu kej). Torej so obravnavane samo naslonke v novih fonetičnih besedah, pri čemer so tudi te še vedno lahko naslonke. Poimenovali smo jih vezane naslonke kljub temu, da so ali še vedno naslonke ali je naslonski le en njen del, dru-gi pa naglašen pod besednim naglasom ali stavčnim poudarkom. Termina predslonka in zaslonka sta tu rabljena kot prvi oziroma drugi del vezane naslonke. Nastanek vezanih naslonk je možen v tistih narečnih govorih, ki imajo visoko stopnjo slabitve kratkih samoglasnikov v zelo različnih pojavnih oblikah, predvsem pa onemitev, saj jih te povzročijo. Kot gradivska osnova je bil zato izbran šentruperski krajevni govor, ki spada v vzhodnodolenjsko podnarečje dolenjskega narečja, za katerega je hkrati na voljo dovolj ustrezno zapisanega besedilnega gradivaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije