20 KB163 KB19 KB196520252007Barbo, Matjažštevilka:1letnik:43str. 187-192ISSN:0580-373XCOBISSID:36248674URN:URN:NBN:SI:doc-UZJKUH1CslFilozofska fakulteta, Oddelek za muzikologijoMuzikološki zbornikaestheticsestetikaglasbaLebič, Lojze, 1934-modernizemmusicpostmodernizemsemanticssemantikaGlasba kot globalizacijski jezik?| metajezikovni kontekst Lebičeve glasbe| metalinguistic context of Lebič's music| Music as a globalisation language?|Music is held to be the most significant medium of the globalising world. With its apparent non-conceptual nature and cultural indeterminacy, it represents a model of a non-divisive language. The new musical hermeneutics, however, seeks a broader contextual determinacy in the interpretation of music. The music of Lojze Lebič could be a paradigm of music that grows from such contextual determination. His compositions arise from the "language tradition" of his culture and are determined by basic tonal archetypes, strict structural construction, and the author's autonomous decision to at a certain point deny the chosen models and to transgress his own rulesGlasba je izpostavljena kot najbolj odmeven medij globalizirajočega sveta. S svojo navidezno nepojmovnostjo in kulturno nedeterminiranostjo predstavlja model jezika, ki ne razdvaja. Vendarle skuša nova glasbena hermenevtika najti širšo kontekstualno določenost v interpretaciji glasbe. Glasba Lojzeta Lebiča je lahko paradigma glasbe, ki raste iz takega kontekstnega opredeljevanja. Njegove skladbe rastejo iz besedilne tradicije njegove kulture in jih določajo tonski arhetipi, stroga strukturna konstrukcija ter avtorjeva avtonomna odločitev, da se izbranim modelom v nekem trenutku odpove in lastna pravila prekršiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta