1347 KB82 KB199920252000Marinčič, Markoštevilka:1letnik:2str. 31-58COBISSID:13901666ISSN:1580-0261URN:URN:NBN:SI:doc-V5R8X44TslDruštvo za antične in humanistične študije SlovenijeKeria (Ljubljana)antična književnostApollonius RhodiusCatullus, Gaius Valeriuslatinska književnostlirikaliterarne študijeApolonij Rodoški v Katulovi 64. pesmi|Catullus' Peleus and Thetis (c. 64) is interpreted in its relation to Apollonius Rhodius and to the tradition of Hellenistic epyllia. In representing his Ariadne as a second Medea, Catullus extended Apollonius' exemplum of Ariadne (Arg. 3,997ff.; 1074ff.; 1096ff,; 4,423ff.) so as to form a digressive parallel story according to the pattern of the epyllia (Moschus' Europa); he replaced Apollonius' ironic ambiguity by a polar opposition between two contrasting images corresponding to a typical pattern of his lyric poems (quondam - nunc). However, the tragic circumstances of Thetis' wedding and the happy outcome of Ariadne's story are suppresed in a way that produces an impression of a complementary wholeInterpretacija Katulove pesnitve o Peleju in Tetidi (c. 64) v odnosu do Apolonija Rodoškega in tradicije helenističnega epilija. Osnova za upodobitev Ariadne po zgledu Medeje je Apolonijev exemplum (Arg. 3,997ss.; 1074ss.; 1096ss.; 4,423ss.), ki ga je Katul sledeč kompozicijskemu vzorcu kratke epike (Moshova Evropa) razširil v digresijo s paralelnim mitom; ironična dvoumnost Apolonijevega mitološkega primera se v skladu z značilno miselno strukturo Katulovih liričnih pesmi (quondam - nunc) umakne polarnemu nasprotju med srečnim Pelejem in zapuščeno Ariadno, vendar srečna verzija Ariadnine zgodbe in namigi na tragične okoliščine Tetidine svatbe ostajajo prisotni v ozadju in ustvarjajo vtis komplementarne celoteTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba