307 KB35 KB195520262026Grgič, Matejkaštevilka:1/2letnik:71str. 105-119ISSN:0021-6933DOI:10.4312/jis.71.1-2.105-119COBISSID_HOST:285933571URN:URN:NBN:SI:doc-VABNNG4TslZveza slovenskih slavističnih društevJezik in slovstvohistorical sociolinguisticshistorična sociolingvistikamanjšinski jezikiminority languagesSlovene in ItalySlovene in Triesteslovenščina v Italijislovenščina v Trstusociolinguisticssociolingvistika(Spet) o slovenščini na Tržaškem| paradoks kontinuitete v diskontinuiteti|This article revisits the paper O slovenščini v šoli in zunaj nje na Tržaškem (Pertot 1995) and examines the paradox described as “continuity in discon-tinuity”. Although political developments have formally consolidated the status of Slovene in Italy and improved its prestige – such as Slovenian independence, European integration and protective legislation – the actual use of the language has not evolved in a linear manner. The hypothes-is is that some of the main challenges identified three decades ago have not been resolved, but rather reshaped in response to new social, cultural and technological frameworks. Contemporary studies suggest that Slovene has achieved a certain consolidation in formal domains, but is increasingly withdrawing from informal contexts. The analysis shows that formal reco-gnition of the status did not lead to a wider use of the minority language; instead, the period of greatest institutional progress coincided with new forms of linguistic vulnerabilityPrispevek izhaja iz članka O slovenščini v šoli in zunaj nje na Tržaškem, ki je izšel v reviji Jezik in slovstvo leta 1995, in obravnava paradoks, ki ga avtorica opredeli kot »kontinuiteto v diskontinuiteti«. Čeprav so politične spremembe formalno utrdile status in izboljšale položaj slovenščine v Ita-liji, se njena dejanska raba ni linearno okrepila. Osrednja hipoteza je, da so se temeljni izzivi, ki jih je že leta 1995 v svojem članku zaznala Marina Pertot, ohranili, a so se prilagodili novim družbenim, kulturnim in tehno-loškim okoliščinam. Sodobne raziskave potrjujejo, da je slovenščina kot manjšinski jezik v formalnih kontekstih dosegla določeno utrditev, vendar se iz vsakdanjih in neformalnih okolij pogosto umika. Analiza tako pokaže, da formalna ureditev statusa ni samodejno privedla do širitve rabe jezika, temveč so se prav v obdobju največjih institucionalnih pridobitev pojavile nove oblike jezikovne ranljivostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije