52 KB1523 KB51 KB56 KB1617 KB54 KB198920252011Márquez, Franciscaštevilka:2letnik:22str. 14-24, 86-98ISSN:0353-6483COBISSID:2428099URN:URN:NBN:SI:doc-VCV3FGGBenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivČilediferenciacijaSantiagosegregacijaurbana sociologijaurbani prostorSantiago| modernisation, segregation and urban identities in the twenty first century| modernizacija, segregacija in urbane identitete v 21. stoletju| Santiago|This paper discusses research carried out in Santiago, Chile, and addresses the origin and construction of urban identities in this segregated city of thetwenty first century. Based on sociological and ethnographic evidence, urban identity building processes are analysed by observing the occupation, use and appropriation of territory. The hypothesis is that, despite evidence of segregation, modernisation and globalisation, urban people reinvent lifestyles within their territories in order to harmonise their bonds of affection and belonging by using distinguishing markings or "brands" and by adopting typical everyday habits. The modern, segregated and global city is filled with "islands" that convey imagery and desires for a friendlier urban life. This paper analyses areas with community identities, neo community identities and border identities. It suggests that, just as community identities shelter nostalgia for a lost community (by finding refuge or reinventing ways to make the fringes of the city habitable in the background or on the "other side" of the Mapocho River and very near the historical centre of the city), border identities have also arisen and persisted; these subvert the orderly and hegemonic city, resulting in a diverse, heterogeneous and multicultural lifestyle. The result is a synthesis and an urban lifestyleČlanek temelji na raziskavi, opravljeni v čilski prestolnici Santiago, ter obravnava izvor in razvoj urbanih identitet v tem segregiranem mestu 21. stoletja. Na podlagi socioloških in etnografskih dokazov smo procese razvoja urbane identitete analizirali z opazovanjem zasedbe, uporabe in prisvojitve ozemlja. Hipoteza je: kljub dokazom o segregaciji, modernizaciji in globalizaciji urbani prebivalci na svojih ozemljih na novo izumljajo življenjske sloge, da bi uskladili vezi ljubezni in pripadnosti z uporabo razlikovalnih znamenj in s privzemanjem značilnih vsakdanjih navad. Moderno, segregirano in globalno mesto je polno otočkov, ki razkrivajo podobe prijaznejšega urbanega življenja in željo po njem. Članek analizira območja, na katerih obstajajo skupnostne, novoskupnostne in obrobne identitete. Kaže nato, da poleg skupnostnih identitet, ki gojijo nostalgijo po izgubljeni skupnosti (z iskanjem zavetja ali novih načinov, da obronke mest spremenijo v kraje, na katerih je mogoče živeti v senci reke Mapocho ali na njeni drugi strani in v neposredni bližini zgodovinskega središča mesta), obstajajo tudi obrobne identitete, ki so danes vseprisotne; spodkopavajo urejenost in enotnost mesta ter vodijo v raznolik, heterogeni in večkulturni življenjski slog. Rezultat sta spojitev in urbani življenjski slogTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije