885 KB0 KB196520252022Lukšič, Andrejletnik:59številka:posebnastr. 281-293ISSN:0040-3598DOI:10.51936/tip.59.posebnastevilka1.281-293COBISSID_HOST:111836163URN:URN:NBN:SI:doc-VLH6II6QslFakulteta za družbene vedeTeorija in praksakapitalistični produkcijski načinOkoljska politikaOnesnaževanjePolitične vedePolitična znanost pred novimi izzivi| rekonceptualizacija kot odgovor na okoljska poškodovanja?|In the article, the author discusses the intrusion of environmental issues into the public and political spheres and how state authorities in the liberal-democratic system are dealing with it; due to its specific construction, which is constitutionally protected, such intrusion cannot directly intervene in material production, which is otherwise recognised as the main source of environmental damage. Political science, insofar as it is committed to the thought tradition established by Hobbes’ Leviethan and Machiavelli’s Ruler and acknowledged today as mainstream in political science, has a built-in conceptual blind spot as it focuses only on the ruler–political power relationship and cannot deal with the issue of the environment other than as a peripheral political problem. The author therefore defends the thesis that political science must be reconceptualised and the relationship between public power and material production must be brought to the fore if political science is to remain able to meet the demands of the historical moment and contribute to the thinking underlying the necessary transformationV članku avtor obravnava vdor okoljske tematike v javno in politično sfero in kako se z njo sooča državna oblast v liberalnodemokratskem sistemu; ta zaradi specifične konstrukcije, ki je ustavno zavarovana, ne sme in ne more neposredno intervenirati v materialno produkcijo, ki je sicer pripoznana kot glavni vir okoljskih poškodovanj. Politična znanost, kolikor je zavezana miselni tradiciji, ki se je vzpostavila s Hobbsovim Leviathanom in Machiavellijevim Vladarjem in jo danes pripoznamo kot mainstream v politični znanosti, ima zaradi fokusiranja samo na razmerje med vladarjem in politično oblastjo vgrajeno konceptualno slepo pego in se z vprašanjem okolja ne more spopasti drugače, kot da ga dojema le kot periferen politični problem. Avtor zato zagovarja tezo, da je treba politično znanost rekonceptualizirati in v ospredje postaviti razmerje med javno oblastjo in materialno produkcijo, če hoče politična znanost ostati na ravni zahteve zgodovinskega trenutka in prispevati k misli za potrebno transformacijoTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede