{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU/2306200e-e795-4090-9a72-a04c89098243/PDF","dcterms:extent":"517 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU/05b920ce-5879-4d6d-b612-beaa7de45d49/TEXT","dcterms:extent":"67 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"1994-2025","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"1994"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2025"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-DN3Z0SCO"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Annales. Series historia et sociologia"}],"dcterms:issued":"2016","dc:creator":"Unetič, Ines","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:2"},{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:26"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 213-226"}],"dc:identifier":["ISSN:1408-5348","COBISSID:61383522","URN:URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU"],"dc:language":"en","dc:publisher":[{"@xml:lang":"sl","#text":"Societá storica del Litorale"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Zgodovinsko društvo za južno Primorsko"}],"dc:subject":[{"@xml:lang":"en","#text":"appreciation of landscape"},{"@xml:lang":"en","#text":"authenticity"},{"@xml:lang":"sl","#text":"cenjenje krajine"},{"@xml:lang":"en","#text":"cultural landscape"},{"@xml:lang":"en","#text":"environmental aesthetics"},{"@xml:lang":"en","#text":"historic landscape"},{"@xml:lang":"en","#text":"intangible attributes"},{"@xml:lang":"sl","#text":"kulturna krajina"},{"@xml:lang":"sl","#text":"neoprijemljivi elementi"},{"@xml:lang":"sl","#text":"okoljska estetika"},{"@xml:lang":"en","#text":"perception"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Primorje"},{"@xml:lang":"sl","#text":"pristnost"},{"@xml:lang":"en","#text":"the Slovene Littoral"},{"@xml:lang":"en","#text":"visual analysis"},{"@xml:lang":"en","#text":"visual attributes"},{"@xml:lang":"sl","#text":"vizualna analiza"},{"@xml:lang":"sl","#text":"vizualni elementi"},{"@xml:lang":"sl","#text":"zaznavanje"},{"@xml:lang":"sl","#text":"zgodovinska krajina"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"1994-2025"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Pyramidal cypress trees, linear terraces and a walk among aromatic herbs| multifaceted cultural landscape and human perception thereof|"},"dc:description":[{"@xml:lang":"sl","#text":"The author discusses the multifaceted nature of cultural landscape and the human perception. We are usually not aware of the signifi cance of this multifaceted nature. By studying scientific publications and certain statutory provisions in the field of environmental conservation, the author wanted to examine the diversity of the term cultural landscape and of the differences in our perception of it. This diverse picture (based on examples from the Slovenian Littoral region) incorporates findings from different fields such as psychology, phenomenology, hermeneutics, aesthetics etc. The aim of this paper is to present the many layers of our perception and thus our interpretation of landscapes that influences also our relationship with and conservation of landscape"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Nel contributo l'autrice mette in evidenza la poliedricita del paesaggio culturale e della percezione umana, di cui non siamo sufficientemente consapevoli. Attraverso lo studio di alcune disposizioni di legge relative alla tutela dell'ambiente e di diverse pubblicazioni scientifi che, cerca di esaminare ogni sfaccettatura del concetto del paesaggio e della nostra percezione di esso. Questo quadro caleidoscopico (basato su esempi del paesaggio culturale del Litorale sloveno) comprende conclusioni provenienti dall'ambito della psicologia, fenomenologia, ermeneutica, estetica ecc. Lo scopo del contributo e quindi di segnalare i numerosi livelli della nostra percezione del paesaggio e della nostra conseguente interpretazione, che influiscono anche sul nostro rapporto con il paesaggio, nonché sulla nostra gestione e tutela dello stesso"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Prispevek želi poudariti široko polje, ki ga zaobjema krajna in človekovo dojemanje le-te. Najprej so predstavljene različne definicije in pogledi na kulturno krajino, ki jih predstavlja strokovna literatura in nekatera zakonska določila. Že začetni pogled na definicije nam razkrije, da je kulturno krajino nemogoče opisati le kot fizični prostor ali zgolj kot prostor, v katerem delujeta človek in narava, ampak jo moramo gledati tudi kot neke vrste \"mentalni\" prostor, ki ga pogojuje človekovo zaznavanje njegovega okolja. V tujih zakonskih določilih in v Evropski konvenciji o krajini lahko opazimo, da je v podanih definicijah krajine vključeno tudi človekovo zaznavanje, medtem ko v primeru slovenskih zakonskih določil iz področja varstva okolja in dediščine slednje ni prisotno. Tako se zdi, da so v času oblikovanja teh zakonskih določil od devetdesetih let 20. stoletja do danes, strokovnjaki pozabili na dognanja, ki so bila zbrana in objavljena v Strategiji varstva krajine v Sloveniji in so sledila sočasnim svetovnim trendom s tega področja. Že v devetdesetih letih sta se namreč na konferencah o ohranjanju svetovne dediščine UNESCO, utrdila pojma pristnost (authenticity) in neotipljivi elementi (intangible attributes) kulturne krajine, ki kažeta na novo, razširjeno dojemanje krajine. V primeru preučevanja in varovanja kulturne krajine je pomembno, da se zavedamo, kako človek pravzaprav dojema svoje okolje. Posameznik prostor okoli sebe zaznava ne samo s čutili (vidom, sluhom, okusom, tipom ...), ampak nanj vplivajo še mnogi drugi dejavniki - od družbe, izobrazbe, poklica, finančnega stanja, počutja, spominov, notranjih doživetji idr. Zato moramo opazovalca prostora videti kot posameznika, kot del družbe, kot del opazovanega prostora itn. Poleg tega je krajina kulturni konstrukt, je tvorec identitete, je dokaz človekovega obstoja in lahko vzbudi časten občutek človeka oz. človeštva. Dojemanje krajine moremo povezati tudi z estetiko in estetskim cenjenjem, saj večja kot je estetska vrednost, ki jo pripišemo krajini, večji bo interes za njeno ohranitev. Pri tem na našo estetsko cenjenje vpliva (glede na različne avtorje) znanje, vznemirjenje, skrivnostnost ali domišljija. Pomembno je, da se zavedamo, da človek ne dojema svojega okolja le z vidom (in sluhom), ampak v njegovi zaznavi sodelujejo mnogi faktorji, ki se jih sam niti ne more takoj zavedati, ki pa lahko strokovnjakom pomagajo pri poglobljeni (in ne zgolj vizualni) analizi kulturne krajine ter posledično pri njenem celostnem ohranjanju"}],"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU/2306200e-e795-4090-9a72-a04c89098243/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Zgodovinsko društvo za južno Primorsko "},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WJRIC7TU"}}}}