605 KB73 KB196520252011Flere, SergejKirbiš, Andrejštevilka:2letnik:48str. 350-375, 527-528ISSN:0040-3598COBISSID:18354696URN:URN:NBN:SI:doc-WO2G3VXPslFakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v LjubljaniTeorija in praksaanalizaCivil rightsDemocratizationDemokratizacijaDržavljanske praviceMladinaParticipacijaParticipationYouthDržavljanska participacija| primerjalna analiza postjugoslovanskih entitet|The present study examined the dimensions and levels of citizen participation in eight post-communist entities of former Yugoslavia, using a sample of 2,178 young adults (M age = 19.8 years, SD = lB9). Principal component analysis yielded three distinct dimensions of citizen participation: electoral political participation, non-electoral political participation and civic-social participation. All three participation dimensions were found to be positively associated at the individual level. In addition, the results demonstrated significant between-country differences with higher levels of non-electoral and civic participation in countries that were socio-economically and politically (GNP per cap ita, Human Development Index, Freedom House scores) less developed (Kosovo, Federation BiH, and FYR Macedonia). Electoral participatipation levels and socio-economic development were positively related, although not significantly. The authors found that differences in panicipation were similar to those observed in comparative studies carried out prior to the dissolution of Yugoslavia. Modernisation theory did not prove to be valid in the explanation of aggregate level participation differences. The authors point to several possible contextual determinants within post-Yugoslav societies which ought to be taken into account in future comparative participation analysesV raziskavi so bile preučene dimenzije in ravni državljanske udeležbe v osmih postjugoslovanskih entitetah na vzorcu 2178 mladih (M starost = 19,8 let; SD = 1,8). Eksploratorna faktorska analiza je pokazal obstoj treh dimenzij državljanske participacije: volilno in nevoliino politično participacijo ter civilnodružbeno participacijo. Vse tri oblike udeležbe so bile na individualni ravni pozitivno povezane. Statistično značilne višje ravni obeh nevolilnih kazalcev participacije so bile zaznane v socioekonomsko in politično (BDP per capita, indeks človekovega razvoja HDI, Freedom House vrednosti) manj razvitih okoljih - na Kosovu, v Federacij BiH in NjR Makedoniji. Na drugi strani je bila pri volilni udeležbi povezanost med socioekonomsko razvitostjo in povprečnimi ravnmi participacije pozitivna, a nestatistično značilna. Avtorji ugotavljajo, da so medentitetne razlike v ravneh participacije v veliki meri primerljive s komparativnimi študijami, izvedenimi pred razpadom Jugoslavije. Modernizacijska teorija se ni izkazala veljavna za pojasnjevanje medentitetnih razlik, avtorji pa nakažejo nekaj potencialno relevantnih kontekstualnih dejavnikov znotraj posameznih entitet, ki bi jih veljalo upoštevati pri prihodnjih analizah participacijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede