90 KB37 KB197920251999Krpič, Tomažštevilka:194letnik:27str. 157-170ISSN:0351-4285COBISSID:3106377URN:URN:NBN:SI:doc-WP2ND2XCslŠtudentska založbaČasopis za kritiko znanostigotska umetnostkatedralekognitivna sociologijaMiddle Agespercepcijasrednji vekGotska katedrala: uporaba kognitivne teorije v družboslovju pri pojasnjevanju nekaterih estetskih družbenih fenomenov|The basic thesis proposed by the author derives from his conviction that, in the study of cultural phenomena, we should focus not only on the form in which a work of art as representative of a specific culture appears or only on the mental strategies employed by individuals in their attempt to understand a work of art in a certain cultural context. Rather, to truly understand a certain cultural phenomenon, the study of cognitive (sensorial) processes in an individual's body must be taken into account. In order to justify this methodological shift in the study of cultural phenomena, the author attempts an interpretation of the phenomenon of late medieval Gothic art. He proposes that on entering a Gothic cathedral, an individual from the Middle Ages explained his or her sensorial experience as an experience of the Divine. The reason for this is the combined action of three negative artistic means of expression of the Divine and sensorial impulses intensified by the light pouring through colourful stained-glass windowsTemeljna teza, ki jo avtor zagovarja, izhaja iz njegovega prepričanja, da pri preučevanju kulturnih fenomenov ne smemo upoštevati zgolj oblike, v kateri se umetniško delo, kot nosilec specifične kulture, pojavlja, ali le strategije mišljenja, s katerim si posamezniki razlagajo umetnino v nekem kulturnem kontekstu, ampak je za pravilno razumevanje nekega kulturnega pojava potrebno vključiti preučevanje tudi kognitivne (senzorne) procese v posameznikovem telesu. Zato da bi pokazal ustreznost metodološkega premika v preučevanju kulturnih pojavov, se avtor članka loteva interpretacije fenomena gotske umetnosti poznega srednjega veka. Avtor zagovarja tezo, da si je v srednjem veku živeči posameznik ob vstopu v gotsko katedralo lahko razlagal doživete senzorne občutke kot doživetje boga tudi zaradi kombinacije delovanja treh negativnih umetniških izraznih sredstev za sveto in intenzivnosti senzornih dražljajev zaradi vdora svetlobe skozi barvne vitražeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaŠtudentska založba