<?xml version="1.0"?><rdf:RDF xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/" xmlns:edm="http://www.europeana.eu/schemas/edm/" xmlns:wgs84_pos="http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos" xmlns:foaf="http://xmlns.com/foaf/0.1/" xmlns:rdaGr2="http://rdvocab.info/ElementsGr2" xmlns:oai="http://www.openarchives.org/OAI/2.0/" xmlns:owl="http://www.w3.org/2002/07/owl#" xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:ore="http://www.openarchives.org/ore/terms/" xmlns:skos="http://www.w3.org/2004/02/skos/core#" xmlns:dcterms="http://purl.org/dc/terms/"><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO/b3f49773-7a08-4178-944a-6db444ff3d47/PDF"><dcterms:extent>482 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:WebResource rdf:about="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO/2e6b04cc-0135-46af-93dc-b54d3098c9e7/TEXT"><dcterms:extent>58 KB</dcterms:extent></edm:WebResource><edm:TimeSpan rdf:about="1994-2025"><edm:begin xml:lang="en">1994</edm:begin><edm:end xml:lang="en">2025</edm:end></edm:TimeSpan><edm:ProvidedCHO rdf:about="URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO"><dcterms:isPartOf rdf:resource="https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-DN3Z0SCO" /><dcterms:issued>2021</dcterms:issued><dc:creator>Potočnik Topler, Jasna</dc:creator><dc:format xml:lang="sl">številka:2</dc:format><dc:format xml:lang="sl">letnik:31</dc:format><dc:format xml:lang="sl">str. 245-258</dc:format><dc:identifier>DOI:10.19233/ASHS.2021.16</dc:identifier><dc:identifier>ISSN:1408-5348</dc:identifier><dc:identifier>COBISSID:79354627</dc:identifier><dc:identifier>URN:URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO</dc:identifier><dc:language>en</dc:language><dc:publisher xml:lang="sl">Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja</dc:publisher><dc:publisher xml:lang="sl">Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente</dc:publisher><dc:publisher xml:lang="sl">Societá storica del Litorale</dc:publisher><dc:publisher xml:lang="sl">Zgodovinsko društvo za južno Primorsko</dc:publisher><dcterms:isPartOf xml:lang="sl">Annales. Series historia et sociologia</dcterms:isPartOf><dc:subject xml:lang="en">cultural events</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">cultural tourism</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">kulturna dediščina</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">kulturne prireditve</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">kulturni turizem</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">local stakeholders</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">preserving heritage</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Sevnica</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">Slovenia</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">Slovenija</dc:subject><dc:subject xml:lang="en">sustainable tourism</dc:subject><dc:subject xml:lang="sl">trajnostni turizem</dc:subject><dcterms:temporal rdf:resource="1994-2025" /><dc:title xml:lang="sl">Cultural events as tools of developing sustainable tourism in rural areas - the case of Sevnica in Slovenia|</dc:title><dc:description xml:lang="sl">The purpose of this article is to identify cultural tourism as one of the best practices that can help in the implementation of the Strategy for Sustainable Growth of Slovenian Tourism (2017 - 2021) and to examine the role of cultural events as tools for the development of sustainable tourism. The latter is one of the main trends in the tourism sector, at least in the European context and also in Slovenia as a member country of the European Union. The challenge of developing sustainable tourism destinations is considerable in rural areas, where local communities must be closely observed and by all means included in the decision-making process on future tourism development. This is of the utmost importance as tourism is much more than an economic activity. Therefore, key decision-makers need to be aware that tourism activities affect all local people and many areas of their life and that the role of tourism in rural areas is to improve the quality of life of the local population. Since at least some form of culture can be found in every village, small (rural) tourist destinations often find important opportunities for sustainable tourism development in organizing cultural events, which lead to greater community visibility, cultural branding of the destination, which is significant and also several business opportunities. On the case of Sevnica, this article aims to demonstrate that there is great potential for further development of cultural tourism and its subtypes in Slovenia by further developing cultural tourism and various tourism products based on rich cultural heritage</dc:description><dc:description xml:lang="sl">Članek osvetljuje kulturni turizem kot eno najboljših praks, ki lahko s kulturnimi dogodki učinkovito pripomore k razvoju trajnostnega turizma. Ker je vsaj določena oblika kulture prisotna v vsaki vasi, majhne destinacije pomembne priložnosti za razvoj trajnostnega turizma iščejo v organizaciji kulturnih dogodkov, kar vodi ne zgolj k večji opaženosti skupnosti, in znamčenju kraja kot kulturne destinacije, ampak v nadaljevanju tudi do različnih poslovnih priložnosti in splošnega razvoja lokalnih skupnosti. Cilj članka je na primeru Sevnice, ki je primer podeželske destinacije v slovenskem Posavju, pokazati, da je v razvoju kulturnega turizma na osnovi kulturne dediščine veliko priložnosti. Prav kulturni dogodki namreč v Sevnico privabljajo obiskovalce in so zato tudi pomembni generatorji turizma, večje prepoznavnosti skupnosti in orodje za ohranjanje tradicij v Sevnici. Pomagajo ustvarjati kulturne, družbene in gospodarske koristi, lahko pomagajo pospeševati obnovo mest ali podeželja, imajo potencial vplivati na podobo območja in njegovo prepoznavnost. Seveda pa je treba, ko gre za razvoj turizma na podeželju, z naravnimi viri in danostmi ravnati posebej skrbno. Ob tem je pri oblikovanju razvojnih strategij ključno sodelovanje lokalnih društev, podjetnikov, kmetov, kulturnih ustanov in lokalne politike ter upoštevanje medsebojnih želja in potreb, kar prispeva k razvoju takšne vrste turizma, ki je v interesu večine, turisti pa se med domačini počutijo dobrodošle. Vloga kulturnih dogodkov se kaže v tem, da turiste pripeljejo v manj obiskane kraje, širijo sezonskost turizma v regiji in po njej razporedijo denarni tok, povečajo možnosti za polno zaposlitev domačinov, podaljšajo bivanje turistov na destinaciji, povečajo potrošnjo obiskovalcev v regiji, izboljšajo ozaveščenost o destinaciji in okrepijo solidarnost skupnosti ali državljanski ponos. Med drugim so tudi orodje za promocijo turizma, upravljavci destinacij ali posameznih znamenitosti pa jih uporabljajo kot del svoje tržne strategije. Seveda pa je vedno in povsod nujno upoštevati, da mora tudi razvoj kulturnega turizma težiti k povečanju koristi za lokalno okolje, lokalno kulturo in dediščino ter k zmanjšanju negativnih vplivov, saj v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o trajnostnih oblikah turizma, ki so edine sprejemljive za slovenske podeželske destinacije, kakršna je Sevnica, ki jo v članku analiziramo</dc:description><edm:type>TEXT</edm:type><dc:type xml:lang="sl">znanstveno časopisje</dc:type><dc:type xml:lang="en">journals</dc:type><dc:type rdf:resource="http://www.wikidata.org/entity/Q361785" /></edm:ProvidedCHO><ore:Aggregation rdf:about="http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO"><edm:aggregatedCHO rdf:resource="URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO" /><edm:isShownBy rdf:resource="http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO/b3f49773-7a08-4178-944a-6db444ff3d47/PDF" /><edm:rights rdf:resource="http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/" /><edm:provider>Slovenian National E-content Aggregator</edm:provider><edm:intermediateProvider xml:lang="en">National and University Library of Slovenia</edm:intermediateProvider><edm:dataProvider xml:lang="sl">Zgodovinsko društvo za južno Primorsko </edm:dataProvider><edm:object rdf:resource="http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO/maxi/edm" /><edm:isShownAt rdf:resource="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X20SNHRO" /></ore:Aggregation></rdf:RDF>