2858 KB0 KB201320252023Al Sayegh-Petkovšek, SamarPoličnik, HelenaSterže, Tejaštevilka:132str. 13-28DOI:10.20315/ASetL.132.2COBISSID:180300035ISSN:2335-3112URN:URN:NBN:SI:doc-XKKTKBX0slBiotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireBiotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvoGozdarski inštitut Slovenije, založba Silvae SlovenicaActa silvae et lignibioindicatorsbioindikatorjiepifitski lišajiepiphytic lichenskartiranjemappingMeža ValleMežiška dolinaonesnažen zrakpolluted airSloveniaOcenjevanje kakovosti zraka na izbranih lokacijah v Mežiški dolini z uporabo epifitskih lišajev| Assessment of air quality at selected locations in the Meža valley using epiphytic lichens|In the spring of 2022, we conducted an inventory of epiphytic lichens at 12 selected locations in the Meža Valley using both the Slovenian SI and German VDI methods for assessing air quality. The appearance of epiphytic lichens is primarily influenced by gaseous air pollutants. Additionally, we determined toxicity tolerance indices. We recorded a total of 34 species of epiphytic lichens on free-standing trees, with 25 species in the Upper Meža Valley and 27 species in the Lower Meža Valley. Based on the calculation of the average toxicity tolerance index for each location, we found that all locations are dominated by species that are less sensitive to air pollution. The highest air purity index, determined by the VDI method, was calculated for Lom, followed by Žerjav and Tolsti vrh, where we also recorded the largest number of lichen species. The condition of lichen vegetation at all examined locations is comparable, indicating moderate air pollution levels. Locations of particular concern include Dolgo Brdo and Preški vrh, where exposure to gaseous pollutants is high to moderate. Dolgo Brdo also exhibited poor lichen coverage. The calculated indices of air purity showed that the air quality in the Upper Meža Valley is slightly better than that in the Lower Meža Valley, but the differences are not statistically significantNa 12 izbranih lokacijah v Mežiški dolini smo spomladi leta 2022 opravili popis epifitskih lišajev z uporabo slovenske metode SI in nemške metode VDI. Z obema metodama se ocenjuje kakovost zraka na podlagi obstoječih rastnih tipov steljk in vrst epifitskih lišajev, na katere vplivajo predvsem plinasta onesnažila v zraku. Dodatno smo določali tudi indekse toksitolerance. Skupaj smo na prostostoječem drevju evidentirali 34 vrst epifitskih lišajev; 25 v Zgornji Mežiški dolini in 27 vrst epifitskih lišajev v Spodnji Mežiški dolini. Na podlagi izračuna povprečnega indeksa toksitolerance za posamezno lokacijo smo ugotovili, da na vseh lokacijah prevladujejo vrste, ki so manj občutljive za onesnaževanje. Največji indeks zračne čistosti, določen po metodi VDI, je bil izračunan za lokacijo Lom, sledita lokaciji Žerjav in Tolsti vrh, kjer smo evidentirali tudi največje število vrst lišajev. Stanje lišajske vegetacije na vseh obravnavanih lokacijah je primerljivo in kaže, da so lokacije srednje obremenjene s plinastimi onesnažili. V ospredje lahko postavimo lokaciji Dolgo Brdo in Preški vrh, kjer je izpostavljenost plinastim onesnažilom velika do zmerna; na lokaciji Dolgo Brdo pa je bila tudi obrast lišajev revna. Izračunani indeksi zračne čistosti so sicer pokazali, da je kakovost zraka v Zgornji Mežiški dolini nekoliko boljša kot v Spodnji Mežiški dolini, vendar razlike niso statistično značilneTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaGozdarski inštitut Slovenije