371 KB0 KB366 KB47 KB198920252021Fallast, M.Krebs, GeraldPansinger, SanelaZobl, Andreasštevilka:1letnik:32str. 40-51, 111-122ISSN:0353-6483DOI:10.5379/urbani-izziv-2021-32-01-004DOI:10.5379/urbani-izziv-en-2021-32-01-004COBISSID_HOST:70023427URN:URN:NBN:SI:doc-XXOS0VIKenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivcitiesclimate changegospodarjenje s padavinsko vodojavni prostormestapadavinske vodepodnebne spremembepublic spacesensor technology and digitizationsenzorska tehnologija in digitalizacijastormwater management,street drainageulično odvodnjavanjeSistematična preureditev mestnih ulic| meeting the demands of climate change through multifunctional climate-responsive street gardens| prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtovi| Systematically retrofitting city streets|The reintroduction of green infrastructure is a recognized approach to mitigating heat islands and flash floods in urban areas. Depending on its type and extent, green infrastructure (GI) can reduce local urban temperatures significantly and at the same time reduce the risk of flooding. This article views the streetscape as an important area of activity for GI-based climate-adaptation interventions for two main reasons: it serves as a conduit for urban human activity and mobility, and it acts as a significant heat store. The approach proposed unites some key elements that can form the basis for all future public-realm (streetscape) design, promoting a truly climate-responsive urban environment. These include reduction of sealing to only essential areas, decentralized water management using rain-garden technology, low maintenance, aesthetic planting supporting biodiversity, and sensor-based monitoring of thermal comfort parameters to optimize measures. It utilizes low-cost sensors for obtaining thermal comfort data to locate urban heat islands. It also proposes a GIS-based decision tool bringing together relevant data sets: temperature, level of surface sealing, and flood risk, as well as aspects such as the location of services, traffic, and urban planning. A pilot application as part of an ongoing Austrian government-funded climate adaptation project is described in which this methodology has been appliedUvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vladaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije