{"?xml":{"@version":"1.0"},"edm:RDF":{"@xmlns:dc":"http://purl.org/dc/elements/1.1/","@xmlns:edm":"http://www.europeana.eu/schemas/edm/","@xmlns:wgs84_pos":"http://www.w3.org/2003/01/geo/wgs84_pos","@xmlns:foaf":"http://xmlns.com/foaf/0.1/","@xmlns:rdaGr2":"http://rdvocab.info/ElementsGr2","@xmlns:oai":"http://www.openarchives.org/OAI/2.0/","@xmlns:owl":"http://www.w3.org/2002/07/owl#","@xmlns:rdf":"http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#","@xmlns:ore":"http://www.openarchives.org/ore/terms/","@xmlns:skos":"http://www.w3.org/2004/02/skos/core#","@xmlns:dcterms":"http://purl.org/dc/terms/","edm:WebResource":[{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3/c7a88817-a633-4a9f-8214-bfa6c1e53f74/HTML","dcterms:extent":"33 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3/cd063046-8a01-4b2d-8070-9b6f47a3a3ab/PDF","dcterms:extent":"80 KB"},{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3/5dfeb741-ac2a-40b3-8c12-cf55a89cda05/TEXT","dcterms:extent":"27 KB"}],"edm:TimeSpan":{"@rdf:about":"2012-2025","edm:begin":{"@xml:lang":"en","#text":"2012"},"edm:end":{"@xml:lang":"en","#text":"2025"}},"edm:ProvidedCHO":{"@rdf:about":"URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3","dcterms:isPartOf":[{"@rdf:resource":"https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MS57N02D"},{"@xml:lang":"sl","#text":"Revija za univerzalno odličnost"}],"dcterms:issued":"2012","dc:creator":"Mlinšek, Aleksander","dc:format":[{"@xml:lang":"sl","#text":"številka:1"},{"@xml:lang":"sl","#text":"letnik:1"},{"@xml:lang":"sl","#text":"str. 20-29"}],"dc:identifier":["COBISSID:2048026370","ISSN:2232-5204","URN:URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3"],"dc:language":"sl","dc:publisher":{"@xml:lang":"sl","#text":"Fakulteta za organizacijske študije"},"dc:subject":[{"@xml:lang":"sl","#text":"diskriminacija"},{"@xml:lang":"sl","#text":"etični kodeksi"},{"@xml:lang":"en","#text":"health care"},{"@xml:lang":"sl","#text":"neenakost"},{"@xml:lang":"sl","#text":"pacienti"},{"@xml:lang":"sl","#text":"poklicna etika"},{"@xml:lang":"sl","#text":"pravice"},{"@xml:lang":"sl","#text":"zaposleni"},{"@xml:lang":"sl","#text":"zdravstvena nega"},{"@xml:lang":"sl","#text":"zdravstveni delavci"},{"@xml:lang":"sl","#text":"zdravstvo"}],"dcterms:temporal":{"@rdf:resource":"2012-2025"},"dc:title":{"@xml:lang":"sl","#text":"Etičnost razmišljanja in diskriminacija v zdravstveni negi|"},"dc:description":{"@xml:lang":"sl","#text":"RV: Osebna odličnost izvajalcev zdravstvene nege, usmerjena v samopreseganje in dosežke, je ključnega pomena za doseganje odličnosti v zdravstveni negi. Vprašanje je, ali kljub visoko postavljenim etičnim standardom v zdravstveni negi lahko prihaja do neenake obravnave pacientov. Namen: Poklicni kodeks medicinskih sester je vodilo pri presojanju njihovega etičnega delovanja. Ljudje smo med seboj različni, imamo pa enake pravice v zdravstvenem sistemu, katere morajo zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev. Potreba po preseganju neenakosti mora postati temeljni gradnik odličnosti v zdravstvu. Metoda: Izvedli smo manjšo kvantitativno raziskavo med medicinskimi sestrami na enem izmed oddelkov v slovenski bolnišnici. Za analizo rezultatov smo uporabili frekvenčno statistiko, Spearmanov test korelacije rangov in HI-kvadrat test. Rezultati: Izvajalci zdravstvene nege se zavedajo pomena etike pri svoji formaciji. Poklicni kodeks poznajo razmeroma dobro; 8,4 % anketiranih ni bilo prepričanih o tem, ali jasno opredeljuje načela spoštovanja enakosti. Diskriminacijo pacientov, ki jo sami povzročajo, zaznavajo v manjši meri. Etična ozaveščenost izvajalcev zdravstvene nege ne vpliva na identifikacijo s poklicem. Stopnja izobrazbe in percepcija diskriminacije glede na religiozno pripadnost imata medsebojni vpliv. Stopnja izobrazbe pa nima vpliva na zaznavanje diskriminacije glede na ostale okoliščine. Organizacija: Zdravstvene organizacije bi morale higieno etičnega razmišljanja integrirati med svoje strateške cilje. Kakovost ni le v kvantificiranju podatkov; v sistemu, kot je zdravstvo, je osebna odličnost izvajalcev zdravstvenih storitev, ki jo je težko meriti, temeljni gradnik odličnosti organizacije in zadovoljstva pacientov. Originalnost: Raziskav s področja percepcije diskriminacije v zdravstvu ni veliko. Članek odpira občutljivo temo, o kateri se premalo govori. Omejitve: Raziskava je bila opravljena na manjšem vzorcu. Raziskati bi bilo potrebno obojestransko percepcijo diskriminacije v zdravstveni negi, tako z vidika izvajalcev zdravstvene nege kakor pacientov. Smiselno bi bilo primerjati razlike v percepciji diskriminacije v zasebnih in v javnih zdravstvenih ustanovah"},"edm:type":"TEXT","dc:type":[{"@xml:lang":"sl","#text":"znanstveno časopisje"},{"@xml:lang":"en","#text":"journals"},{"@rdf:resource":"http://www.wikidata.org/entity/Q361785"}]},"ore:Aggregation":{"@rdf:about":"http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3","edm:aggregatedCHO":{"@rdf:resource":"URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3"},"edm:isShownBy":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3/cd063046-8a01-4b2d-8070-9b6f47a3a3ab/PDF"},"edm:rights":{"@rdf:resource":"http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/"},"edm:provider":"Slovenian National E-content Aggregator","edm:intermediateProvider":{"@xml:lang":"en","#text":"National and University Library of Slovenia"},"edm:dataProvider":{"@xml:lang":"sl","#text":"Fakulteta za organizacijske študije v Novem mestu"},"edm:object":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/streamdb/URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3/maxi/edm"},"edm:isShownAt":{"@rdf:resource":"http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0V3UQV3"}}}}