2021 KB55 KB199920252021Božič, Blažštevilka:1letnik:23str. 137-154DOI:10.4312/keria.23.1.137-154ISSN:1580-0261COBISSID_HOST:75447299URN:URN:NBN:SI:doc-YAPU3UB9slZnanstvena založba Filozofske fakulteteKeria (Ljubljana)cesarski EgiptDioscous, Flaviusgrška poezijajezikovna performativnostknjiževnost in religijaperformativnost v književnostipozna antikaDioniz in Nil v varstvu Boga| o dveh problemskih iztočnicah za razmišljanje o pesništvu Flavija Dioskora,"najslabšega pesnika antike"|Prispevek osvetljuje dva glavna problemska sklopa, ki se kažeta pri obravnavi korpusa poznoantičnega pesnika Flavija Dioskora oz. Dioskora iz Afroditopolisa iz 6. stoletja po Kr. Razprava izhaja iz kratke biografske osvetlitve, pregleda kontekstov Dioskorovega ustvarjanja in prevoda treh tipičnih primerov njegovih pesmi (dveh epitalamijev in enega enkomija). Najprej se posvečam vrednotenju Dioskorove poezije v 20. stoletju: "najslabši pesnik antike", nesrečni epitet, ki zgoščeno povzema splošne sodbe o njegovem delu do poznega 20. stoletja, skušam prikazati v luči dveh širših problematik: vpeljanega razumevanja celotnega obdobja "pozne antike" kot obdobja dekadence in propada ali pa kot prehodnega obdobja na eni, in kot problem vrednotenja "priložnostne poezije" in figure "priložnostnega pesnika" na drugi strani. Prevedene pesmi nato postavljam v kontekst poznoantične literature, oziroma natančneje, literarnega ustvarjanja v Egiptu 6. stoletja. S tem naslavljam drugi problemski sklop, to je problematika "krščanskega" in "poganskega" v njegovi poeziji, v zvezi s katero izpostavljam motiv Dioniza in Nila v varstvu krščanskega Boga, ki se pojavi v Epitalamiju Izaku (P.Cair.Masp. III 67318): probleme tovrstnih dinamik med "krščanskim" in "poganskim" je na primeru opusa Nonosa iz Panopolisa (avtorja "poganskega" Epa o Dionizu in "krščanske" Parafraze Janezovega evangelija) uspešno reševal Robert Shorrock, in sicer s pomočjo modela dveh poznoantičnih "pesniških person" oz. literarnih kodov, namreč "pesnika muz" in "pesnika Kristusa". V nadaljevanju razprave argumentiram, da se za obravnavo poezije Flavija Dioskora takšen pristop kaže kot le deloma primeren. Menim namreč, da je dinamiko med "krščanskim" in "poganskim" ravno zaradi "priložnostnosti" te poezije, torej dejstva, da je še posebej tesno povezana s svojim pragmatičnim kontekstom (in tako s konvencijami obreda, npr. v kontekstu poroke), ustrezneje kot (zgolj) literarno igro razumeti kot literarni odraz žive verske dinamike v Egiptu 6. stoletjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Znanstvena založba