2628 KB67 KB199420252013Vezovnik, Andrejaštevilka:2letnik:23str. 303-316ISSN:1408-5348COBISSID:32495197URN:URN:NBN:SI:doc-YGXWQPFQenSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiachildCritical discourse analysisEducationEducational systemsImmigrantsIzobraževalni sistemiIzobraževanjeJezikovne manjšineKritična analiza diskurzaLinguistic minoritiesotrociPriseljenciSloveniaSlovenijaChildren whose first language is not Slovenian in the Slovenian educational system| a critical analysis of normalisation|The paper presents an analysis of discourses on children whose first language is not Slovenian and their integration into Slovenian primary schools. The research is based on a critical discourse analysis of in-depth interviews and focus groups conducted in 2011 with primary school teachers, local experts and high-level government experts in two Slovenian towns Koper and Ljubljana. The paper shows how the lack of language proficiency of children whose first language is not Slovenian becomes constructed as a problem within specific regimes of truth.The paper claims that inclusion through language works as a governmental technique where language proficiency represents a symbolic threshold for the cultural and social integration of children whose first language is not Slovenian.This preconditions their acceptance in the hegemonic culture and society. Therefore, the paper shows how policy, experts and teachers declaratively aim for the democratic inclusion of children whose first language is not Slovenian in Slovenian schools, but at the same time they reproduce ethnocentric arguments creating an assimilationist discourseČlanek z metodo kritične analize diskurza analizira diskurze, ki obravnavajo otroke katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenskih osnovnih šolah. Raziskava bazira na analizi poglobljenih intervjujev in fokusnih skupin, ki smo jih vokviru projekta GOETE izvedli v letu 2011. V intervjuje in fokusne skupine so bili vključeni lokalni eksperti, eksperti, ki delujejo na državni ravni ter učitelji devetih razredov dveh slovenskih osnovnih šol v Kopru in Ljubljani. Z aplikacijo Foucaultovega pojma problematizacije članek ugotavlja, kako se različni empirični fenomeni, vezani na pojem integracije otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenskem šolskem sistemu, konstruirajo kot problem znotraj različnih režimov resnic. Z aplikacijo kritične analize diskurza, članek ugotavlja, kako je problem integracije omenjene skupine otrok konstruiran, interpretiran ter kakšni so predlogi rešitev. S pomočjo foucaultovskega pojma vladljivosti, ki ga razumemo kot skupek institucij, procedur, analiz, refleksij, kalkulacij in taktik, ki omogočajo uveljavitev državne moči, ki si prizadeva urejati populacijo, članek dekonstruira proces implementacije pojma integracija. Kajti integracija, ki se navzven kaže kot demokratični poskus vključitve otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v slovenske šole, se v praksi izkaže za klasično asimilacijsko strategijo s problematičnimi ideološkimi implikacijami. Članek pokaže, da je integracijska politika pravzaprav oblika vladljivosti, saj zavoljo nemotenega delovanja šolskega sistema reproducira normalizacijo in totalizacijo vloge otrok katerih prvi jezik ni slovenščina hkrati pa konsolidira dana razmerja moči v družbi ter družbeni nadzor države in družbene večine nad manjšinskimi populacijami. Članek kritično postavlja problem otrok katerih prvi jezik ni slovenščina v dano družbeno-politično perspektivo kjer politika integracije nastopa predvsem kot etnocentrična ideologija implementirana skozi disciplinske prakse, diskurze in strategijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko