209 KB55 KB192920262015Fister, PetjaGroleger, KatjaKržan, MatevžParo Panjan, DarjaRepež, AndrejŠtucin Gantar, IrenaZorman, Peterštevilka:6letnik:84str. 417-431ISSN:1318-0347COBISSID:2042729URN:URN:NBN:SI:doc-YJ5BPF1WslSlovensko zdravniško društvoZdravniški vestnikBrachial Plexusbrahialni pletežcelostna obravnavaComprehensive Health CareGuidelineInfantinjuriesnovorojenčekpoškodbesmerniceCelostna obravnava novorojenčka in dojenčka z okvaro brahialnega pleteža| A comprehensive approach to newborns and infants with brachial plexus impairment| predlog slovenskih smernic| proposal of Slovenian guidelines|The impairment of the brachial plexus (IBP) in neonates and infants remains an important problem. Risk factors for IBP are well known, but the mechanisms of impairment are not yet fully understood. It is important to identify early signs of IBP and to evaluate the hand function. In the guidelines we propose to use the Toronto scale for the evaluation of hand function. The newborn with IBP should be referred to physiotherapy, and then regularly followed-up once a month. If the arm and hand function, especially flexion of the elbow, is not improving at the age of two months, the infant should be referred to the tertiary level rehabilitation centre and to the department for plastic surgery at the University Medical Centre in Ljubljana. When necessary, the reconstructive procedure should be done by the age of three to six months. After reconstruction of the brachial plexus, the child needs a comprehensive therapy program, which involves passive stretching, sensory stimulation, exercises to promote the development of active voluntary movements, bimanual activities, and symmetrical posture and movement patternsOkvara brahialnega pleteža (OBP) pri novorojenčku in dojenčku tudi v sodobnem času ostaja pomemben problem. Dejavniki tveganja za OBP so poznani, mehanizmi nastanka okvare pa še niso povsem pojasnjeni. V procesu obravnave novorojenčka in dojenčka z OBP je pomembno zgodnje prepoznavanje znakov okvare in natančna ocena funkcije roke. V predlogu smernic za oceno funkcije roke na novo predlagamo uporabo Torontske lestvice. Po ugotovitvi OBP je novorojenčka potrebno vključiti v program fizioterapije, nato pa redno spremljati popravljanje klinične slike in izboljševanje funkcije roke. Oceno je potrebno ponoviti enkrat mesečno. Če se funkcija roke, predvsem pa krčenje v komolcu ne popravlja, je dojenčka v starosti dveh mesecev potrebno napotiti na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS Soča in konzilij za brahialni pletež na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani ter morda opraviti rekonstrukcijski poseg v starosti od treh do šestih mesecev. Po operaciji otrok potrebuje celostno habilitacijsko obravnavo, ki vključuje pasivno razgibavanje, spodbujanje razvoja občutenja različnih dražljajev, vaje za spodbujanje razvoja aktivnih hotenih gibov, soročnih aktivnosti, simetrične drže in gibanjaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlovensko zdravniško društvo