345 KB0 KB195520252019Agović, Harisštevilka:3/4letnik:64str. 117-129, 157ISSN:0021-6933COBISSID:71007074URN:URN:NBN:SI:doc-YKDJGFU9slSlavistično društvo SlovenijeJezik in slovstvodeležnikdeležnik stanjaKorpus akademske slovenščineslovenščinatrpniktvornikRazlikovanje med stanjem in trpnikom na primerih iz Korpusa akademske slovenščine|The passive voice is quite rare in Slovenian due to a tradition that does not recommend its use except in certain types of text. In Slovenian, the passive voice is built with the participle with -n/-t or with se, although the form with se is quite rare. The problem arises when the participle does not express the passive voice but rather the state. There is a rule to distinguish the two meanings: when an active (or passive) construction is being transformed into a passive (or active) construction, the tense and the verbal aspect should not be changed. Based on examples from the corpus, it will be shown that this rule is not always correctTrpnik se v slovenščini zaradi tradicije odklanjanja trpnika redko uporablja, saj je raba nekoliko zaznamovana. V slovenščini se trpnik tvori z deležnikom na -n/-t ali pa s se. Deležnik na -n/-t lahko izraža tudi stanje, kar povzroča težave pri ločevanju med trpnikom in stanjem, saj trpnik nima samosvoje oblike. Jasne meje, kdaj je izraženo stanje in kdaj trpnik, ni. Najpogosteje mora veljati vidsko-časovno ohranjanje pri pretvorbi trpnika v tvornik, ki se pa ne izpostavi vedno nujno za pravilno. Upoštevati moramo tudi kontekst in situacijo. Na podlagi ročno pregledanih primerov iz Korpusa akademske slovenščine bo pokazano, da se vid in čas pri pretvorbi ne ohranita vedno, vseeno pa primer lahko označimo za trpnik, npr. Zavezanost ideologiji je spodbujena preko socialnih povezavTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaSlavistično društvo Slovenije