375 KB44 KB199720252025Kavčič, KarinMarvin Derganc, Tatjanaštevilka:17str. 93-113DOI:10.3986/17.1.05ISSN:1408-2616COBISSID_HOST:267699459URN:URN:NBN:SI:doc-YKUW72MIenThe Joyce and Elizabeth Hall Center for the Humanities, University of KansasZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za slovenski jezik Frana RamovšaSlovenski jezikclassificationdiminutives (grammar)klasifikacijamanjšalnicepriponeSlovenian languageslovenščinasuffixesSlovenian expressive suffixes| variation in the manner of attachment in diminutive suffixes and in attitude suffixes with a positive connotation|This paper presents a typological classification of Slovenian expressive suffixes based on their formal properties. Our analysis builds on crosslinguistic research on expressive suffixation in Russian, Spanish, German, and Greek (Wiltschko and Steriopolo 2007; Steriopolo 2008, 2009, 2015, 2016; Steriopolo, Markopoulos, and Spyropoulos 2021). These studies demonstrate that the place and manner of attachment of expressive suffixes can be predicted from their meaning within each language, though crosslinguistic variation exists. For instance, in Russian, expres-sive suffixes conveying attitude function as morphological heads, whereas in Greek, they act as modifiers. Similarly, size suffixes behave as modifiers in Russian and Spanish but as heads in Greek and German. In this paper, we analyze a subset of Slovenian expressive suffixes, specifically attitude suffixes with a positive emotional connotation and size suffixes with diminutive meaning, focusing on their manner of attachment. Our findings indicate that Slovenian does not exhibit a one-to-one correlation between form and function, as both size and attitude suffixes can behave either as modifiers or heads. This demonstrates that variation in attachment patterns is not only a crosslinguistic phenomenon but also occurs within a single languageV prispevku je predstavljena tipološka delitev slovenskih ekspresivnih pripon na podlagi njihovih formalnih lastnosti. Naše izhodišče je medjezikovna raziskava o ruskih, španskih, nemških in grških ekspresivnih tvorjenkah (Wiltschko in Steriopolo 2007; Steriopolo 2008, 2009, 2015, 2016; Steriopolo, Markopoulos in Spyropoulos 2021). Te raziskave pokažejo, da je formalno obliko ekspresivne pripone, natančneje njeno mesto in način dodajanja, mogoče predvideti iz pomena ekspre-sivnih pripon v vsakem posamičnem jeziku, vendar z medjezikovnimi razlikami. Na primer, ekspresivne pripone, ki izražajo čustveno naravnanost, se v ruščini obnašajo kot morfološka jedra, medtem ko v grščini delujejo kot modifikatorji. Nasprotno pa se pripone, ki izražajo velikost oz. manjšalnost, obnašajo v ruščini in španščini kot modifikatorji, medtem ko v grščini in nemščini delujejo kot jedra. V tem prispevku preučujemo slovensko podmnožico ekspresivnih pripon, natančneje čustveno izrazne pripone s pozitivno konotacijo in pripone za izražanje manjšalnosti, ter njihov način dodajanja k osnovi. V članku pokažemo, da v slovenščini ne moremo potrditi enoznačne korelacije med obliko in funkcijo, saj lahko tako čustveno izrazne pripone kot pripone za izražanje manjšalnosti delujejo bodisi kot modifikatorji bodisi kot jedra. To pomeni, da je razlike v načinu dodajanja obrazil mogoče najti ne le medjezikovno, temveč tudi znotraj enega samega jezikaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZRC SAZU