20 KB183 KB11 KB199220252001Baichev, GeorgeGorchev, GrigorSergieva, Soniaštevilka:1letnik:354 stranistr. 43-46COBISSID:12888025ISSN:1318-2099URN:URN:NBN:SI:doc-YOVR04L8enAssociation of Radiology and OncologyRadiology and oncology (Ljubljana)AxillaBiopsybreastBreast neoplasmsdiagnostikadojkeLymph nodesLymphatic metastasisNeoplasm stagingPathologyrak (medicina)Sentinel lymph nodes identification in early breast cancer - peritumoral or subareolar injection of lymphotropic blue dye?| Ali naj pri ugotavljanju varovalnih bezgavk pri bolnicah z zgodnjim rakom dojke uporabljamo peritumorsko ali subareolno iniciranje limfotropnega modrila?|Background. The sentinel lymph node (SLN) biopsy is a recently developed, minimally invasive method for staging the axilla in patients with early breastcancer. The authors investigated the optimal technique-peritumoral versus subareolar injection for the localization of the SLN. Patients and methods. 192 procedures out of 238 ones were performed using a blue dye peritumoral injection at the early breast cancer site against 46, with a subareolar technique. All patients underwent sentine node biopsy, followed by an axillary node dissection. Results. The SLN were metastatic in 69 out of 80 axillary positive patients that accounted for 86,3%. The sentinel node histology correctly predicted the axillary disease in 90,6% with a peritumoralinjection versus 68,8% with a subareolar lymphatic mapping. Conclusions. This experience indicates that the peritumoral injection of blue dye is a more accurate than the subareolar one for axillary stagingBiopsija varovalnih bezgavk, ki so jo razvili v novejšem času, je minimalna invazivna metoda, s katero lahko ugotovimo prizadetost aksilarnih bezgavk pri bolnicah z zgodnejšo obliko raka dojke. Da bi ugotovili optimalno tehniko za lokalizacijo varovalnih bezgavk, so avtorji primerjali peritumorsko in subareolarno injiciranje modrila. Bolniki in metode. Pri 192 od 238 bolnicah, ki so imele zgodnejšo obliko raka dojke, so uporabili peritumorsko iniciranje modrila, pri 46 pa subaereolarno iniciranje. Pri vseh je bila nato narejena biopsija varovalne bezgavke po predhodni kirurški odstranitvi aksilarnih bezgavk. Rezultati. 80 bolnic je imelo metastatsko spremenjene aksilarne bezgavke, 69 bolnic pa je imelo metastatsko prizadete varovalne bezgavke, kar predstavlja 86,3%. Patohistološki pregled varovalne bezgavke je pravilno ocenil prizadetost aksilarnih bezgavk v 90,6%, če je bilo barvilo inicirano peritumorsko, če je bilo inicirano subareolarno, pa le v 68,8%. Zaključki. Izkušnje avtorjev kažejo, da je za ocenitev prizadetosti aksilarnih bezgavk primernejša peritumorska aplikacija modrila kot pa subareolarnaTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaDruštvo radiologije in onkologije