227 KB53 KB219 KB58 KB198920252015Filipovič Hrast, MašaKerbler, Boštjan KefoMandič, Srnaštevilka:1letnik:26str. 5-16, 69-81ISSN:0353-6483COBISSID:2669507URN:URN:NBN:SI:doc-YWI1WSYNenslUrbanistični inštitut Republike SlovenijeUrbani izzivLjubljanastanovanjska politikastanovanjske zgradbestanovanjsko vprašanjeAlternative socialnemu stanovanju| Alternatives to social housing| applicants' views of various policy options| pogledi prosilcev o različnih možnostih|Privatisation of a large share of the housing stock was characteristic of all central and eastern European countries, which left the majority of these countries with an impoverished social housing sector and therefore little opportunity for housing most vulnerable groups. Even though it was envisaged that this sector would gradually develop, this has not happened in Slovenia. This article analyses the acceptability of a limited number of alternative housing solutions. The alternatives were evaluated by applicants for social housing in the Municipality of Ljubljana. The survey was carried out by post and targeted unsuccessful applicants for social housing, with 1,048 respondents. On the basis of hierarchical cluster analysis, we identified three distinctive groups of applicants in relation to the acceptability of alternative housing options: those preferring shared homeownership (and social rental housing), those open to all alternatives, and those with a strong preference for social rental housing. Our findings thus demonstrate that applicants for housing vary significantly in their readiness and means to more actively engage in their housing solutions, but only if there are opportunities availablePrivatizacija velikega dela najemnih stanovanj, ki je bila značilna za vse srednje- in vzhodnoevropske države, je imela za posledico to, da se je sektor socialnih stanovanj zelo zmanjšal in za najbolj ranljive skupine pustil le malo priložnosti za stanovanje. Čeprav je bilo predvideno postopno povečanje, v Sloveniji do tega ni prišlo. V tem članku analiziramo za nekaj izbranih možnosti, koliko bi bile te za prosilce za socialna stanovanja v Mestni občini Ljubljana sprejemljive kot alternativa socialnemu stanovanju. To smo ugotavljali s poštno anketo, na katero je odgovorilo 1.048 prosilcev, ki so se prijavili na razpis za socialno stanovanje in na njem niso bili uspešni. Z uporabo hierarhičnega razvrščanja v skupine smo glede na odnos do ponujenih stanovanjskih možnosti prosilce razvrstili v tri skupine: tiste, ki so izbrali so/lastništvo in/ali socialno stanovanje; tiste, ki so bili odprti do vseh možnosti, in tiste, ki bi sprejeli le socialno stanovanje. Naši rezultati kažejo, da se prosilci močno razlikujejo glede pripravljenosti in sredstev za aktivnejšo udeležbo pri dostopu do stanovanja, seveda če le imajo take priložnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUrbanistični inštitut Republike Slovenije