237 KB42 KB200920252017Cibrić, Leaštevilka:1letnik:9str. 45-58ISSN:1855-8453COBISSID_HOST:66003810URN:URN:NBN:SI:doc-Z3T03WLEfrZnanstvena založba Filozofske fakulteteVestnik za tuje jezikeemigrationizseljenstvoParisParizSlovenciSloveneSlovene emigrantsSlovenesslovenski izseljencislovenščinasociolinguisticssociolingvistikaTransmission de la langue slovene dans la communauté slovene a Paris|The purpose of this article is to present the results of the research on the transfer of Slovene among the Slovenes in Paris. First we discuss the Slovenian immigration, then we take into account various sociolinguistic issues, and the main part of the article is devoted to the analysis of interviews. One of the effects of immigration is the lack of opportunities for the use of Slovene. French, as the language of the environment, prevails in the working environment and also helps create social ties. Family language policies of non-transmission of mother tongues may arise as a result of mixed marriages - if parents do not speak the same language, the Slovene language loses the battle with French, which becomes the language of communication. We noticed that in some cases this prevails, but the Slovenian parents in Paris are extremely persistent and, in most cases, Slovene is transferred. However, it should be acknowledged that the level is not always the highest, since the younger generations are not in regular contact with Slovenia. All in all, it is certainly encouraging to know the important role of Slovene in the Parisian community of the Slovenes and that the Slovenian culture is being transferred to next generationsNamen članka je predstaviti rezultate raziskave o prenosu slovenščine med različnimi generacijami Slovencev v Parizu. Najprej obravnavamo slovensko izseljenstvo, nato upoštevamo različne sociolingvistične vidike problematike, osrednji del pa je posvečen analizi intervjujev. Eden izmed učinkov izseljenstva je pomanjkanje priložnosti za uporabo slovenščine. Francoščina kot jezik okolja namreč prevladuje v delovnem okolju, ustvarja pa tudi socialne vezi. Družinske jezikovne politike ne-prenosa maternih jezikov se lahko pojavijo kot posledica mešanih zakonskih zvez - če starša ne govorita istega jezika, slovenščina izgubi bitko s francoščino, ki postane jezik komunikacije. Opazili smo, da ponekod ta res prevladuje, vendar so slovenski starši v Parizu izredno vztrajni in je slovenščina večinoma prenesena. Priznati pa je treba, da nivo slovenščine ni vedno najvišji, saj mlajše generacije niso v rednem stiku s Slovenijo. Vsekakor je spodbudna ugotovitev, da slovenščina ohranja pomembno vlogo v pariški skupnosti Slovencev in da se slovenska kultura prenaša na naslednje generacijeTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZnanstvena založba Filozofske fakultete