127 KB70 KB199420252018Deželan, TomažKos, DomenLaker, Jason A.letnik:28številka:4str. 827-840ISSN:1408-5348COBISSID:35967325URN:URN:NBN:SI:doc-ZOI3CJNDenInštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okoljaIstituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambienteSocietá storica del LitoraleZgodovinsko društvo za južno PrimorskoAnnales. Series historia et sociologiaCivicsDržavljanska vzgojaHigher educationobštudijske dejavnostiparticipacijaStudentsŠtudentještudentska politikaVisoko šolstvoThe relevance of extracurricular activities for citizenship| why cutting budget for student associational activity is a bad policy|Universities are tasked with providing rigorous education and training for successful entry into disciplinary and professional fields. Their instrumental roles are situated within broader commitments to political communities through cultural stewardship. As such, the process of socializing students with the knowledge, skills, and dispositions of democratic citizenship is a complementary and acute obligation of institutions of higher education. Student Associations arguably serve as strategic enablers of this key responsibility through their unique identities as laboratories of shared governance. When students participate in co-creating their educational and community experiences, the dividends for learning and development escalate. The deliberative processes and activities of student associations resemble those ideal in the broader civil society and should be supported. We suggest that the respective aspirations and impact of universities and student associations are mutually bound though an experiential curriculum of democratic citizenship. Hence, we propose that it is in universities' interest to provide and protect funding for student associations and their activitiesPoslanstvo univerz je zagotavljanje kakovostnega izobraževanja in usposabljanja za uspešen prehod na profesionalna in disciplinarna polja. Prav tako pa je omenjena, bolj instrumentalna funkcija univerz, vpeta v njihovo širše predajanje političnim skupnostim skozi različne oblike kulturnega skrbništva. Tako proces socializacije študentov z znanjem in veščinami kakovostnega demokratičnega državljanstva lahko razumemo kot komplementarno in nujno dolžnost visokošolskih institucij. Študentsko organiziranje služi kot strateški fasilitator omenjene dolžnosti, saj so ravno ta okolja laboratoriji skupnega demokratičnega odločanja. Ko študenti participirajo pri soustvarjanju svojih izobraževalnih in skupnostnih izkušenj, se potencialni učinki na učenje in vsesplošen razvoj skokovito povečajo. Deliberativni procesi in aktivnosti študentskega združevanja hkrati močno spominjajo na procese demokratičnega udejstvovanja v širši družbi ter imajo lahko nanje tudi blagodejen učinek. V prispevku zagovarjamo stališče, da je procese študentskega udejstvovanja vredno zaščititi in podpirati, saj študentsko organiziranje predstavlja pomemben vidik izkustvenega kurikula državljanske vzgoje v visokem šolstvu ter tako pomembno prispeva tudi k izpolnjevanju demokratične funkcije univerze ter njenem doprinosu k izgradnji demokratične politične skupnostiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaZgodovinsko društvo za južno Primorsko