Vorschläge zur Erweiterung der slowenischen Variante der Naturlichkeitstheorie

nemški

2006

letnik 46, številka 1

jezikoslovje    skladnja    teorija naravnosti

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Jezikovne zgradbe so rezultat optimalizacije v procesu sporočanja: tvorec besedila želi s čim manj kognitivnega napora doseči čim večji učinek (načelo minimax). Med jezikovnimi težnjami tvorca besedila in sprejemnika besedila prihaja do nasprotij: varčno izražanje otežuje razumevanje in obratno. Jezikovne zgradbe, ki nastopajo v besedilih, predstavljajo več ali manj uspešne kompromise za rešitev komunikativnih nasprotij. Sprejemnik besedila lažje razume pomen povedi (tj. stavčno vsebino in/ali namen povedi), če jo tvorec besedila posreduje z manj zaznamovanimi ali naravnejšimi (razvidnejšimi, ikoničnejšimi, tipsko ustreznejšimi, prototipičnejšimi, ...) jezikovnimi sredstvi. V sestavku avtor razglablja o možnostih za razširitev slovenske teorije naravnosti: kateri dejavniki povzročajo, da se npr. tvorec besedila odloči za potratnejšo, vendar razvidnejšo jezikovno zgradbo, in kako bi z razporejanjem načel naravnosti mogli prikazovati naravnostne razlike jezikovnih zgradb znotraj enega jezika in naravnostne razlike jezikovnih zgradb različnih jezikov.

10.06.2016