Avstrijski in slovenski raziskovalci ocenjujejo asimilacijo kot dolgotrajen proces, na katerega vplivajo številni družbeni dejavniki. Nekateri raziskovalci zato govorijo o strukturalnem nasilju . Rešitev etničnih vprašanj je izvedljiva v sodelovanju med manjšino in večino v obliki, kot sta ga predlagala NSKS in ZSO v skupni spomenici oktobra 1955. Programsko financiranje poleg projektnega dela omogoča delo zamejskih raziskovalnih inštitutov, vendar morajo biti njihovi sodelavci bolj vključeni v strokovno izpopolnjevanje v Sloveniji, poleg strokovnega pa je neobhodno potrebno tudi sodelovanje s strokovnimi administrativnimi strukturami. Na univerzah naj bi si prizadevali za redno raziskovanje etničnih vprašanj, zlasti sociolingvističnih. Zaradi novega načina načrtovanja in financiranja raziskovalnega dela bo treba najti nove oblike sodelovanja med inštituti in raziskovalci v Avstriji in Sloveniji. Ob temeljnih raziskavah, ki so potekale v tesnem sodelovanju z avstrijskimi raziskovalci in raziskovalnimi ustanovami,je treba opozoriti na aplikativne raziskave, ki so za obstoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem prvotnega pomena. Pogoj uspešnega raziskovalnega dela pa sta dobra knjižnica in sodoben strokovni arhiv.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-0THU88LF

COBISSID

10679117

Objavljeno

06.05.2010

Metapodatki

Citiranje

APA:

Malle, Avguštin (2006). Slovenski znanstveni inštitut (SZI) v Celovcu. Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990), številka 50, str. 60-67. URN:NBN:SI:DOC-0THU88LF from http://www.dlib.si

MLA:

Malle, Avguštin. "Slovenski znanstveni inštitut (SZI) v Celovcu." Razprave in gradivo - Inštitut za narodnostna vprašanja (1990) številka 50 (2006) str. 60-67.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0THU88LF>

Razprave in gradivo
1990-
(Zbirni zapis)