Številčni razvoj Slovencev na Madžarskem v luči zgodovinskih dogodkov in pričevanj anketirancev v Sombotelu

slovenski

2003

Madžarska    Porabje    narodne manjšine   Porabski Slovenci    narodna identiteta   demografski razvoj   demografska statistika    statistični podatki

Inštitut za narodnostna vprašanja
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek na kratko predstavlja stevilčni razvoj Slovencev na Madžarskem od leta 1941 do leta 2001, s posebnim poudarkom na stevilčnem razvoju Slovencev v Szombathelyu (Sombotelu), v upravnem, gospodarskem in kulturnem središču Železne županije. Analiza popisnih podatkov je pokazala, da se je število oseb s slovenskim maternim jezikom na Madžarskem v obravnavanem obdobju zmanjšal za 1/3, kar gre pripisati predvsem asimilacijskim procesom. Pregled po območjih naselitve Slovencev, oz. oseb s slovenskim maternim jezikom pa pokaže, da je leta 1941 v Porabju, na območju avtohtone poselitve Slovencev na Madžarskem živelo skoraj 90% vseh popisanih Slovencev, šestdeset let pozneje pa le polovica. Druga polovica oseb s slovenskim maternim jezikom je leta 2001 živela v ostalih predelih države, največ v Budimpešti, Sombotelu, Mosonmagyaróváru itd. Večina teh oseb se je izselila z območja avtohtone poselitve v Porabju, predvsem po letu 1948. Na razseljevanje porabskih Slovencev sta vplivala predvsem dva razloga, politični in gospodarski. Za razliko od Porabja pa se je število Slovencev v Sombotelu po popisnih podatkihv obdobju od leta 1941 do leta 2001 nepretrgoma povečevalo. Vsi anketiranci v mestu Sombotel, ki so bili zajeti v raziskavo, so po poreklu iz Porabja in večina od njih se je odselila zaradi gospodarskih razlogov.

13.05.2016