Les connecteurs en combinaison avec les marqueurs modaux : l'exemple du français et du slovene

francoski

2000

letnik 40, številka 2

francoščina    slovenščina    lingvistika    tekstna lingvistika   analiza diskurza

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Če si v raziskavah govorjenega diskurza pomagamo z analizo na enote kot so stavek, poved, pa tudi govorno dejanje, ne dobimo zadovoljivega odgovora na vprašanje, katere enote med seboj vežejo povezovalci. V okviru analize, ki jo v francoskem jzikoslovju uvajata M.A. Morel in L. Danon-Boileau, je podana enota govorjenega diskurza, imenovana odstavek, ki je določena intonacijsko, diskurzivno in oblikovno-skladenjsko. Ta enota se deli na uvodni del, ki ni skladenjsko strukturiran, remo, kjer je ohranjena skladenjska struktura, in postremo. V uvodnem delu odstavka so izpostavljeni povezovalci in zaznamovalci za epistemično modalnost. Če enoto apliciramo na slovenski govorjeni diskurz, v uvodnem delu pridejo do izraza slovenski členki, ki hkrati delujejo kot povezovalci in zaznamovalci za epistemično modalnost. V francoskem jeziku se povezave te vrste vzpostavljajo s povezovalci v kombinaciji s prislovi, ki izražajo epistemično modalnost, torej sodbe (kot na primer alors effectivement, mais justement) ali dokaznost (alors évidemment). Paralele te vrste lahko služijo za boljše slovnične opise delovanja povezovalcev in zaznamovalcev za modalnost ter členkov in so dragocene tako za prevajanje kot tudi za poučevanje slovenščine kot tujega jezika.

14.06.2016