Neurocognitive assessment of alcohol inpatients during recovery from alcoholism
Nevrokognitivna ocena abstinentov med njihovim okrevanjem od odvisnosti od alkohola

angleški

2008

letnik 77, številka 2

abstinenca   Alkoholizem   nevropsihologija   odvisnost   Osebnostni testi   Spoznavne motnje   Treznost

Slovensko zdravniško društvo
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Namen Namen raziskave je bil nevropsihološka evalvacija kognitivnih, emocionalnih in motivacijskih funkcij pri abstinentih od alkohola. Izhodišča Za osebe, odvisne od alkohola je značilen poseben nevropsihološki profil, v katerem se odraža oškodovanost izvršitvenih in vidnoprostorskih funkcij ter disfunkcije na sociokognitivnem, emocionalnem in motivacijskem področju. Čedalje več raziskav navaja, da so vzrok omenjenim primanjkljajem strukturne in funkcionalne možganske spremembe, povezane z učinki alkohola, ki pa so reverzibilne narave saj se lahko v obdobju abstinence deloma tudi popravijo. Različne raziskave so pokazale, da se v podaljšanem, 3 do 4-tedenskem obdobju abstinence, lahko izboljšajo spominske funkcije, vidnoprostorske sposobnosti in pozornost. Hkrati se delno popravi možganska atrofija, poveča metabolna aktivnost v frontalnem režnju in cerebelumu ter poveča volumen sivine možganske skorje. Metoda 33 abstinentov od alkohola (povprečna dolžina abstinence: 8 tednov) in 36 zdravih kontrol smo testirali na sledečih področjih: pozornost (besedno barvni in emocionalni (Stroopov test), delovni spomin (prostorski in besedni), vidnoprostorske sposobnosti (Bentonov test prepoznavanja obrazov, Test orientacije črte), emocionalno odzivanje (Ekmanov test prepoznavanja emocij, Test emocionalnih stilov, Beckov vprašalnik depresije) in motivacija (Ocenjevalna lestvica občutljivosti motivacijskega sistema umika in nagrajevalnega motivacijskega sistema). Rezultati Rezultati so pokazali pri abstinentih od alkohola okrnjeno pozornost, več depresivnih simptomov in povečano občutljivost nagrajevalnega motivacijskega sistema v primerjavi z zdravimi kontrolami. Pri nalogah delovnega spomina in vidnoprostorskih sposobnostih ni prišlo do pomembnih razlik med skupinama. (Izvleček prekinjen pri 2000 znakih)

16.09.2009