Opis
Ločimo zdrav narcisizem, ki se kaže v dobrem samovrednotenju, in patološki narcisizem, ko posameznik s samoidealizacijo in grandioznim mišljenjem prikriva občutek lastne (manj)vrednosti. Če je posameznik ob tem neempatičen in izkoriščevalski do drugih, se vse bolj približuje psihiatrični diagnozi narcisistične osebnostne motnje. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na narcisizem kot osebnostno potezo, čeprav lahko tudi tu razlikujemo bolj prikrito ali odkrito obliko narcisizma. Osredotočili smo se tudi na obrambne mehanizme, ki posameznika varujejo pred dražljaji, ki ogrožajo samospoštovanje ali kako drugače vzbujajo anksioznost. Čeprav je njihova uporaba pogosto nezavedna, novejša spoznanja govorijo v prid temu, da jih posameznik lahko opazuje in o njih poroča. Namen pričujoče raziskave je bil raziskati, kako se povezuje izraženost prikritega in odkritega narcisizma ter pogostost uporabe obrambnih mehanizmov, in sicer zanikanja, represije, regresije, kompenzacije, projekcije, intelektualizacije, reakcijske formacije, premeščanja, disociacije in somatske disociacije. Na vzorcu 203 žensk smo aplicirali vprašalnik narcisistične osebnosti NPI-40, lestvico hipersenzitivnega narcisizma HSNS, vprašalnik življenjskega sloga LSI, lestvico disociativnih izkušenj DES in vprašalnik somatske disociacije SDQ-20. Rezultati so pokazali, da ženske, ki imajo višje izražen prikriti narcisizem kot osebnostno potezo, pogosteje uporabljajo obrambne mehanizme, in sicer predvsem regresijo na zgodnejšo razvojno raven, kompenzacijo primanjkljajev na drugem področju, projekcijo neželenih ali nesprejemljivih aspektov, reakcijsko formacijo in disociacijo v obliki absorbcije ter depersonalizacije in derealizacije. Ženske z višje izraženim odkritim narcisizmom pa najpogosteje uporabljajo kompenzacijo kot način premeščanja izgube, intelektualizacijo v smislu razumskega namesto emocionalnega odziva in regresijo.