Prispevek poudarja pomen ocenjevanja osebnosti v klinični psihologiji, glavne teoretske in metodološke usmeritve v ocenjevanju osebnosti, kakor tudi potrebe po integraciji le-teh. Ocenjevanje osebnosti v klinični psihologiji ne predstavlja metode, ampak metodološki okvir, s katerim uresničujemo kliničnopsihološko dejavnost. Ta se nanaša predvsem na razumevanje in zdravljenje različnih psihičnih oz. duševnih motenj. Kliničnopsihološko ocenjevanje osebnosti se po eni strani opira na psihološke koncepte osebnosti in statistično metodologijo, po drugi strani pa na klinična spoznanja s področja klinične psihologije, psihiatrije in sorodnih medicinskih ved. Teoretske in metodološke usmeritve za ocenjevanje osebnosti so zelo heterogene, saj ocenjevalci izhajajo iz različnih filozofskih tradicij in pri ocenjevanju uporabljajo različne koncepte in merske pristope. Kliničnopsihološko ocenjevanje osebnosti še ni doseglo splošno sprejete ocenjevalne paradigme. V zadnjem času si vse več avtorjev prizadeva za poenotenje oz. integracijo psiholoških konceptov in merskih metod, kar vodi k razvoju kliničnopsihološke stroke in psihologije kot znanosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-3PMWQMED

COBISSID

42978402

Objavljeno

09.04.2014

Metapodatki

Citiranje

APA:

Benedik, Emil (2010). Teoretski temelji ocenjevanja osebnosti v klinični psihologiji. Psihološka obzorja (Ljubljana), letnik 19, številka 2, str. 107-128. URN:NBN:SI:DOC-3PMWQMED from http://www.dlib.si

MLA:

Benedik, Emil. "Teoretski temelji ocenjevanja osebnosti v klinični psihologiji." Psihološka obzorja (Ljubljana) letnik 19. številka 2 (2010) str. 107-128.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3PMWQMED>

Psihološka obzorja
1992-
(Zbirni zapis)