Healthy ageing at home : ergonomics adaptations of interior design and self-assesed quality of life of older adults of the municipality of Ljubljana
Zdravo staranje na domu : ergonomska prilagoditev notranje opreme in samozaznana ocena kakovosti življenja na primeru starejših odraslih v mestni občini Ljubljana

angleški

2016

letnik 7, številka 2

ergonomija   kvaliteta življenja   prilagoditev pohištva   samoocena kakovosti življenja   starejši odrasli

Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Človeštvo se stara in mnoge države so se na to dejstvo že odzvale z razvijanjem in promocijo ukrepov za zdravo staranje. Bivalno okolje je eden od dejavnikov, ki lahko prispevajo k zdravemu, predvsem pa k varnemu staranju na domu, če je le to urejeno in prilagojeno potrebam, ki jih imajo starejši odrasli. V nasprotnem primeru lahko neprilagojeno bivalno okolje povzroča stres, slabo počutje in izgubo samostojnosti, poleg tega pa je lahko tudi vzrok za poškodbe. V raziskavi o kvaliteti življenja je sodelovalo 198 starejših odraslih s povprečno starostjo 71 % 5,2 let. Nadalje se je 83 izmed vseh udeležilo tudi raziskave "Prilagojenost bivalnega okolja potrebam starejših oseb", ki se je izvajala na domovih uporabnikov (povprečna starost 76 % 1,2 leti). Študijo smo izvedli z uporabo dveh prilagojenih vprašalnikov ter osebnim vpogledom v bivanjski prostor udeležencev. Ugotavljamo, da glede na priporočila obstajajo pomembne razlike med oceno primerne osvetlitve po mnenju starostnikov v primerjavi s strokovno oceno izmerjeno na domu. Starostniki, ki so imeli primerno urejeno osvetljenost prostorov, so kvaliteto svojega življenja ocenjevali višje in so poročali tudi v več primerih prilagoditev v kuhinji, ki olajša dnevno delo v kuhinji. Nadalje smo raziskali stanje ergonomske prilagojenosti kopalnic udeležencev, kjer smo ugotovili, da je manj kot 15 % sodelujočih v raziskavi že uredilo ustrezne ročke za oporo v kopalnici pod tušem ali v kopalni kadi. Telesna zmogljivost teh posameznikov, kot komponenta kvalitete življenja, statistično značilno negativno korelira s številom prilagoditev v kopalnici (r = -0,149; p = 0,039). Ti svojo telesno zmogljivost kot del kvalitete življenja ocenjujejo nižje. To vodi do ugotovitve, da prilagoditve bivalnega prostora starostniki uredijo šele, ko jih potrebujejo. Z manjšimi prilagoditvami v bivalnem okolju ter z ohranjanjem psiho-fizične zmogljivosti bi starejši odrasli lahko vsakdanja opravila izvajali lažje, z manj napora in bolj varno. To bi pomenilo daljše samostojno in neodvisno bivanje starejših odraslih v domačem okolju - dejstvo, ki se ga ne zavedamo dovolj.

03.04.2020