Poznanje strukture in sestave historičnih materialov ter spremljanje patoloških procesov sta ključnega pomena za učinkovito ohranjanje in restavriranje kamnite kulturne dediščine. V prispevku podajamo primer proučevanja obsega in vzrokov propadanja srednjemiocenskega sljudnato-kremenovega peščenjaka, ki je bil ob prenovi konec 19. stol. vgrajenv terasno ograjo Jelšingrada v Šmarju pri Jelšah. Pri propadanju kamnine nastaja več tipov poškodb, ki so odvisni od mikroklime in kamnoseške obdelave kamnine. Korozija kamnine je najbolj intenzivna na zavetrnih delih stebričkov južnega krila kamnite ograje in hkrati v delih, kjer imajo kamniti stebriči vklesan poglobljen relief. Tu prihaja do kristaljenja plasti sadre inintenzivnega površinskega luščenja. Na drugih mestih se propadanje zaenkrat manifestira le v obliki patinirane prevleke zaradi površinskega izpadanja mineralnih zrn.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-3U58UJNO

COBISSID

951911

Objavljeno

16.09.2009

Metapodatki

Citiranje

APA:

Golež, Mateja, Mirtič, Breda, Mladenovič, Ana (2004). Študij procesov propadanja sljudnato-kremenovega peščenjaka iz Jelšingrada. Materiali in tehnologije, letnik 38, številka 1/2, str. 67-70. URN:NBN:SI:DOC-3U58UJNO from http://www.dlib.si

MLA:

Golež, Mateja, Mirtič, Breda, Mladenovič, Ana. "Študij procesov propadanja sljudnato-kremenovega peščenjaka iz Jelšingrada." Materiali in tehnologije letnik 38. številka 1/2 (2004) str. 67-70.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3U58UJNO>

Materiali in tehnologije
2000-
(Zbirni zapis)