Samostojna Slovenija in kolektivni zgodovinski spomin

slovenski

2016

letnik 53, posebna

Sodobna zgodovina   Javno mnenje   Slovenija    zgodovinski spomin   kolektivni spomin   zgodovinski revizionizem   interpretacija preteklosti   vrednotenje NOB   domobranstvo    kolaboracija    1990-2013

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Kolektivni zgodovinski spomin ni nevtralen družbeni pojav; oblikuje in utrjuje se glede na usmeritev in moč ključnih državnih institucij ter sprejemljivost pripadnikov družbene skupnosti. Z nastankom samostojne države Slovenije je bil odpravljen socialistični sistem in uveden kapitalizem - ob navezavi na večstrankarsko demokracijo. Utrjevanju in opravičevanju nove smeri družbenega razvoja služi tudi zgodovinski revizionizem, s težiščem na prelomnem dogajanju v drugi svetovni vojni, kar se izraža v vsestranskih prizadevanjih za kriminalizacijo narodnoosvobodilnega boja, ob hkratni legitimizaciji in dekriminalizaciji kolaboracije z okupatorji. V članku je po orisu vzorca sprevrnjenega razlaganja polpretekle zgodovine, upoštevajoč štiri kazalnike (vrednotenje okupacije, odnos do partizanskega osvobodilnega boja in ocene domobranstva ter kolaboracije), predstavljeno spreminjanje stališč polno- letnega prebivalstva med letoma 1990 do 2013 na podlagi izsledkov longitudinalnega raziskovanja slovenskega javnega mnenja. Pri večini še prevladuje pozitivni odnos do Osvobodilne fronte in partizanskega boja, najbolj izstopajoča tendenca, zlasti glede kolaboracije, pa je močno naraščanje nevednosti in neopredeljenosti, predvsem pri mladih.

05.09.2018