Obstajajo različni trendi oblikovanja medijskih sistemov preobrazujočih se vzhodno in srednje evropskih držav. Vsi izhajajo iz pravice do svobodnega komunicranja. V primeru zaščite javnega monopola države nacionalna država to svobodo "omeji" zaradi zaščite nacionalnih interesov (zaradi oblikovanja političnega prostora, majhnosti trga, visoke cene TV-programov, možnega vdora tujega kapitala...) V drugem primeru gre za oblikovanje svobodnega medijskega trga. Dilema je v določeni meri umetna. Ne gre za manj države in več trga, ampak za manj države in več civilne družbe. Analizirani so tudi trendi, ki vplivajo na položaj nacionalnih medijskih ekonomij: oblikovanje skupnega evropskega avdiovizuelnega prostora, globalizacija in internacionalizacija medijskih kanalov in vsebin, koncentracija lastnine in odločanje o vlogi medijev. Na koncu je zastavljeno vprašanje, ali lahko govorimo o zatonu nacionalnih medijev in kakšni so možni modeli razvoja medijskih sistemov v prihodnosti? Analiza sugerira zaključek, da je državna regulacija na področju radia in televizije oblikovala bolj demokratične medije od deregulacije (in vpliva svobodnega trga) na področju tiskanih medijev. Odločitev med javnimi - komercialnimi in nacionalnimi mediji - globalni mediji, je predvsem odločitev o zaščiti avtonomne nacionalne sfere javnosti.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-EYTJLIVM

COBISSID

15582301

Objavljeno

04.04.2013

Metapodatki

Citiranje

APA:

Bašić-Hrvatin, Sandra (1993). Globalni mediji v lokalnih medijskih okoljih. Teorija in praksa, letnik 30, številka 11/12, str. 1189-1199. URN:NBN:SI:DOC-EYTJLIVM from http://www.dlib.si

MLA:

Bašić-Hrvatin, Sandra. "Globalni mediji v lokalnih medijskih okoljih." Teorija in praksa letnik 30. številka 11/12 (1993) str. 1189-1199.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYTJLIVM>

Teorija in praksa
1964-
(Zbirni zapis)

številka

(Celotna številka)