Martin Heidegger in bistvo tragedije

slovenski

2013

letnik 36, številka 3

Heidegger, Martin, 1989-1976   Aristoteles, 384-322 pr.n.š.   filozofija literature   hermenevtika    ontologija    teorija tragedije   mit    duša    literarne študije

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Članek obravnava eno imed najbolj značilnih poglavij v Heideggerjevem mišljenju pesništva. V prvem delu članka je izpostavljena razlika med idejami fundamentalnega ontologa in Aristotelovim obrazcem tolmačenja drame. V ospredje hermenevtičnega razlaganja stopi problem mita kot duše tragedije in zgradbe dogodkov. Hermenevtični prodor k resnici tragičnega zahteva prevladanje estetske pozabe oziroma deklinacije mitskega življenjskega okvira in vrnitev k izvoru tragedije kot umetniško-religioznega dela. Namesto čutnega očiščenja posamične eksistence prek doživetja groze in sočutja v tem miselnem okolju izstopita prvotna jasnina biti in enotna, singularna zgradba Dogodka (Ereignis), ki si pri-lašča umetnino, umetnika in recipienta. Drug vidik Heideggerjeve hermenevtike drame pa je tako imenovana tragedija duše, deklinativno gibanje tragičnega človeka kot najbolj groznega, najbolj (na)silnega bivajočega proti biti.

17.10.2014