Članek dokazuje, da bo pozornost, namenjena popularni kutluri, koristila "kulturnemu državljanstvu" in s tem vitalnosti javne sfere. Čeprav popularna kultura v Habermasovi terminologiji ne sodi v celoti v svet življenja, ji gre zavzetost njenih uporabnikov močno v prid. Sicer "navadni ljudje" redko participirajo v javnem življenju, ki jih postavlja v ospredje kot (čustvene) priče, ne pa kot strokovnjake ali ljudi z lastnim pogledom ali mnenjem. Ker razprava, ki izhaja iz uporabe popularne kulture, poteka med navdušenci, sosedi in sodelavci in je dejansko skrita, je potreben dodaten korak, da bi pripeljali probleme in poglede, o katerih poteka debata v vsakdanjem življenju, v javnost. Spletno komuniciranje dokazuje, da je to mogoče. Meje med javnim in zasebnim ter med fiktivnim in nefiktivnim so vse bolj zamegljene in državljanstvo se prakticira na različne načine. Kvalitativno raziskovanje občinstev je lahko ključ za oživljanje javne sfere. Z vključevanjem članov občinstev v raziskovanje bi lahko nastalo "državljansko raziskovanje" v analogiji z "državljanskim novinarstvom".

Pravice